Posvojiti mucko je plemenito dejanje in izredno odgovorna odločitev, ki pa je ne sprejemajo vedno najbolj odgovorni posamezniki. Društva in zavetišča se srečujejo z različnimi tipi ljudi in imajo, poleg dobrih izkušenj in zgodb s srečnim koncem, tudi veliko grenkih izkušenj. Številni potencialni posvojitelji se ne zavedajo kako resna stvar je oddaja oziroma posvojitev mucke in kako zelo žival trpi, če se posvojitelj premisli in jo vrne v zavetišče oziroma začasni dom. Zato, ker se tega zavedajo, imajo ljudje, ki delajo z zavrženimi živalmi določene standarde in postopke, s katerimi zagotovijo, da gredo njihovi varovanci v prave roke. Seveda pa te metode niso po godu vsem, ki razmišljajo o tem, da bi posvojili mucko.
Uradne ure
Zavetišča imajo uradne ure, v času katerih sprejemajo klice interesentov za njihove varovance, nudijo oglede in vam posredujejo vse potrebne informacije. Večkrat sem že zasledila kritike, ki letijo na zavetišča v zvezi s to omejitvijo časa, ko so na voljo javnosti. Čeprav po eni strani sicer razumem ljudi, ki so pogosto v času uradnih ur na delovnem mestu in ne morejo opravljati privatnih klicev, pa moramo razumeti tudi uslužbence zavetišč in prostovoljce, ki pač ne morejo biti na voljo štiriindvajset ur na dan, saj oskrba njihovih varovancev ravno tako terja veliko časa. Posvojitev mucke je resna odločitev in ji sledi lastništvo živali, ki nikakor ni obrobna stvar ali hobi, ki bi ga imeli v prostem času. Zagotovo se bodo pripetile situacije, ko boste morali prej iz službe, da bi bolnega mucka odpeljali k veterinarju ali pa boste morali najti zanesljivo osebo, ki bo to opravila namesto vas. V vsakem primeru velja, da če si ne morete ukrasti časa, da bi opravili klic v zavetišče in odšli na posvet znotraj določenih ur, potem verjetno še niste pripravljeni na lastništvo mačke.
Posredovanje informacij
Pogosto od potencialnih posvojiteljev slišim tudi, da so nezadovoljni z uslužnostjo oseb, ki oddajajo mačke (pa naj gre za posameznike, člane društev ali zaposlene v zavetiščih). Ti naj ne bi bili dovolj prijazni, dostopni, naj ne bi posredovali dovolj informacij o svojih varovancih in naj bi postavljali nemogoče pogoje za posvojitev. Stvar je taka, da ima vsaka medalja dve plati. Če gledamo s strani potencialnega posvojitelja, je razumljivo, da ta želi o živali že preko telefona izvedeti kar največ informacij, na podlagi katerih se lahko odloči za ogled mucke in v nadaljevanju za morebitno posvojitev. Pogosto jih zanima konkretna mačka in običajno za to obstajajo točno določeni razlogi. S strani osebe, ki žival oddaja, pa moramo razumeti, da je njena želja in odgovornost za mucko izbrati najboljšega možnega posvojitelja – tega pa seveda ni mogoče presoditi po telefonu, zato so pogosto skopi z informacijami in vas preizkušajo kako zelo se boste pripravljeni potruditi, da izveste kar vas zanima. Če ste se pripravljeni pripeljati na osebno srečanje, je to vsekakor dober znak, tudi če veste, da je možnost, da bo mucka v kratkem pri vas doma majhna ali praktično nična. Posvojitev se po navadi namreč ne zgodi čez noč. Večina ljudi, ki oddaja mucko, bo najprej preverila vašo kompatibilnost z mačko, usposobljenost za skrb za določeno mačko (glede na njene zahteve in potrebe), pogosto pa bodo preverili tudi kje bo muc živel in kako bo zanj poskrbljeno, kar pomeni, da vas bodo obiskali na domu. Vse to osebam, ki po navadi skrbijo za več takih živali, vzame veliko časa in energije, včasih brez želenega učinka. Včasih se posvojitelj, ki že dobi zeleno luč za posvojitev, zadnji hip premisli, ali še huje, mucko po določenem času vrne nazaj. Ali torej lahko razumete zakaj so skeptični in previdni, ko kličete in sprašujete po nekem mucku? Bodite vljudni in razumevajoči, posredujte jim kar največ koristnih informacij o sebi (kakšne pogoje in izkušnje imate, zakaj vas je pritegnil prav ta muc, itd.) ter se poskušajte prilagoditi njihovim pogojem. Bodite obzirni in ne kličite ob neprimernih (jutranjih ali večernih) urah, saj vam to ne bo govorilo v prid. Razumite, da te osebe v svoje delo vlagajo izredno veliko truda in si predvsem želijo, da bi za vsakega od svojih varovancev (na katere se brez dvoma navežejo) našli dober dom. Če si tega želite tudi vi, potem to lahko razumete.
Pristojbine in posvojnine
Ne glede na to ali posvojite mucko preko društva ali iz zavetišča, bo običajno ob posvojitvi potrebno plačati neko pristojbino, posvojnino. Čeprav na splošno velja prepričanje, da je posvojitev sama brezplačna, pa ta strošek (ki je v primerjavi z nakupom mačke minimalen) nastane z oskrbo mucka in po navadi krije njegovo kastracijo ali sterilizacijo, veterinarsko oskrbo, zdravljenje in morebitne druge posege, ki so posledica bolezni ali poškodb, ki jih je muc doživel pred prihodom v zavetišče oziroma začasni dom. Ta znesek pa je tudi nekakšna preizkušnja – noben mucek ni povsem zastonj, vsak muc potrebuje vsaj hrano, osnovno opremo, redna cepljenja in veterinarsko oskrbo, zato je ta prvi strošek dober test vaše pripravljenosti na novo odgovornost. Dejstvo je, da se določene stroške da predvideti, drugih pa ne. Mucek ne zboli, ko je to za vas najbolj prikladno, ampak po navadi ravno takrat, ko ni. Če vam je odveč plačati posvojnino, potem še enkrat premislite ali ste zares pripravljeni na lastništvo mucka, v dobrem in slabem?
Premislite o napisanem in se, če morda še niste čisto prepričani ali ste pripravljeni na obvezo, ki je lastništvo mačke, pozanimajte tudi o možnostih začasne oskrbe katere izmed mladih muc, od katerih zavetišča pokajo po šivih. Tudi to je izredno dobrodošla oblika pomoči, vam pa najboljši trening za kasnejše lastništvo mačke.
Maja Kalaš
