Večini ljubiteljev mačk se ob omembi
teh bitij pred očmi zavrti posnetek male puhaste kepice, ki z neustavljivim predenjem nakazuje, kako neizmerno uživa v crkljanju in vsej naši pozornosti, ki jo prejema. Mi se pa ob tem počutimo sproščeni, zadovoljni in hkrati ponosni, da z našo mačjo ljubljenko živimo v takšnem sožitju. No, včasih pa zna biti slika precej drugačna; mačka ne zdrži v naročju več kot sekundo ali dve in ob našem dotiku očitno ne uživa preveč. Preden pa se sprijaznimo, da nas zjutraj ne bo zbudilo mačje predenje ob vzglavniku se lahko poslužimo metode desenzitizacije.
Pri tej metodi mačko zelo počasi navajamo na človeški dotik. Pomembno je, da mačko dovolj dobro poznamo in da nam ta zaupa, saj smo le tako lahko uspešni. Poudarim naj, da vsake mačke ne moremo navaditi na crkljanje. Znano je dejstvo, da so možnosti za uspeh manjše, če je žival prvih 7 tednov življenja preživela brez človeške bližine. Te mačke najverjetneje nikoli ne bodo popolnoma sprejemale človeka. Proces lahko traja od nekaj tednov pa tudi do enega leta ali dlje, lotiti se ga je treba premišljeno in z veliko mero potrpežljivosti. Največja napaka je, da si želimo prevelikega napredka v prekratkem času, temu sledi le še večje nazadovanje.
Ključno vlogo igra tudi starost mačke. Najbolje je, da je mačka čim mlajša, ko osebnost še ni popolnoma izoblikovana in je bolj dovzetna za spremembe.
Pričnemo z dotikom, ki je mački najbolj znan, saj ji to predstavlja najmanjši stres. Če vemo, da mačka ne mara božanja po glavi, pričnemo pri repu ali obratno. Izogibajmo se predelov, ki so pri večini mačk občutljivejši, na primer predel trebuha. Osredotočimo pa se na predel glave, zadnjega dela vratu in korena repa. Vselej opazujemo vedenje mačke in se po potrebi prilagajamo.
Ko navade mačke že dodobra spoznamo sledi naslednji korak. Z božanjem prenehamo še preden nam mačka nakaže. Če mačka na primer zbeži, ko jo trikrat pobožamo, jo bomo naslednjič pobožali le dvakrat. Tako mačka ne bo imela potrebe po tem, da zbeži stran.
Odlično lahko pri našem procesu izkoristimo tudi čas hranjenja. Mački ponudimo prigrizek in jo pri tem nežno primaknemo k posodici, ta pristop lahko služi kot privajanje k dvigu v naročje. Lahko jo na kratko tudi pobožamo in nato pustimo pri miru.
Če smo bili v prejšnjih korakih uspešni, lahko sedaj nadaljujemo z dvigom mačke na okensko polico, če uživa v gledanju ptic ali na ležišče na radiatorju, kjer je prijetno toplo. Da bo mačka dotikanje povezovala s prijetnimi občutji, je smiselno po vsakem uspešnem dvigu mačko nagraditi s priboljškom.
Dovolimo mački, da ponoči spi z nami v postelji, saj naj bi to povečalo njeno naklonjenost.
Da bi se mačka počutila čim bolj sproščeno in domače v našem domu smo v prvi vrsti odgovorni mi. Mačke obožujejo mehka, topla ležišča, če so kakšen meter ali dva nad tlemi pa je to že pravi raj. Pomislimo, ali je na voljo dovolj skrivališč, v primeru, ko se naša ljubljenka počuti ogroženo. Ne pozabimo na škatle, žogice in ostale igračke. Kar je najpomembnejše pa je naš čas, čas za igro, ki bo stkala vez zaupanja med nami in našo puhasto kepico.
Anja Šajn
Viri:
www.lifewithcats.tv
www.petplace.com
petattack.com
