Ali ste vedeli, da je mikročipiranje na voljo tudi za mačke? Tako je, z mikročipom niso označeni le psi, pač pa tudi številne mačke, ki imajo to srečo, da jih na ta način označijo v zavetišču preden odidejo v nov dom, ali pa, da so njihovi skrbniki poučeni o problematiki vračanja izgubljenih mačk k skrbniku.
Po podatkih slovenskih zavetišč, se letno kar 65 % izgubljenih psov vrne k lastniku, zahvaljujoč mikročipu. Pri mačkah pa je ta odstotek bistveno nižji, pravzaprav tako nizek, da je že zaskrbljujoč – le 2 % lastniških mačk se iz zavetišča vrne nazaj domov.
Kaj pravzaprav je mikročipiranje?
Mikročip je drobna kapsula, velika približno centimeter, ki se s pomočjo igle živali vstavi pod kožo, natančneje v kožno gubo na področju med lopaticama. Ta postopek se opravi enkrat in žival je za celo življenje opremljena z mikročipom, obliko identifikacije, ki je ne more izgubiti. Mikročip je opremljen z unikatno identifikacijsko kodo oziroma številko, s pomočjo katere preko računalniškega sistema veterinar dostopa do podatkov o živali. Pri nas za zdaj obstaja le centralni register psov, saj je mikročipiranje zanje obvezno, vendar pa se tudi čipirane mačke vpiše v ta isti register, ki veterinarju omogoča vpogled v podatke o lastniku živali.
Mikročip je mogoče odčitati s posebnim čitalcem, katere imajo v zavetiščih in na veterinarskih postajah. Pri vsaki najdeni živali najprej s čitalcem preverijo, če je le-ta čipirana in jo na ta način lahko povežejo z lastnikom. Zaradi velike količine izgubljenih živali, ki letno pridejo v naša zavetišča, je to najzanesljivejši način identifikacije izgubljene mucke, ki omogoča najhitrejšo vrnitev nazaj domov.
Kdo lahko opravi mikročipiranje?
Mikročipiranje opravi vaš izbrani veterinar. Postopek je hiter in razmeroma neboleč (podoben cepljenju). S tem ko se odločite za mikročip, vaš mucek postane del centralne baze, kar pomeni, da do podatkov o njem – z odčitanjem čipa na mački – lahko dostopajo iz katerega koli zavetišča ali ambulante v Sloveniji.
Kaj še lahko storim?
Da bi preprečili, da se vaša mačka izgubi, jo opremite tudi z ovratnico, na kateri naj bo identifikacijski obesek. To seveda ni tako zanesljiva metoda kot mikročipiranje (saj lahko mucek ovratnico, ali pa zgolj obesek, izgubi), vendar pa omogoča hitrejše vračanje živali, saj se lahko najditelj obrne neposredno na vas, namesto na zavetišče. Ker ljudje odrasle mačke le redko odpeljejo v zavetišče (misleč, da so zunanje ali prostoživeče mačke), lahko na obesek dopišete tudi, da ne gre za zunanjo mačko in da naj vas najditelj kontaktira.
Ne dovolite potepanja vaši mucki, če ji želite omogočiti sprehajanje na prostem, uporabite za to povodec in oprsnico ali pa ji na vrtu oziroma balkonu zgradite prostoren mačjak. Potepanje mačko izpostavi številnim nevarnostim, poleg nezaželenega parjenja so tu še mačji pretepi, zastrupitve, prometne nesreče in ugrabitve. Če boste svojo mucko kljub temu spuščali na prosto brez nadzora, poskrbite za sterilizacijo in kastracijo, ter jo obvezno označite z mikročipom. Tako je manj verjetno, da se bo zgodilo, kot se je zgodilo že neštetim, da mucke nekega dne ne bo več domov, vi pa se boste spraševali le kaj se je zgodilo z njo …
Pridružite se Muckovi akciji označevanja mačk v mesecu juliju in se o možnosti mikročipiranja vaše mucke pozanimajte pri izbranem veterinarju!
Maja Kalaš
