V Živalskem vrtu Ljubljana (ZOO Ljubljana) lahko poleti obiščete najhitrejše mačke na svetu – geparde. Konec junija so mlad par pripeljali iz Švedske, v ZOO Ljubljana pa ju bomo naselili v obnovljeno ogrado, kjer so nekoč bivali tigri.
Gepard je velika mačka, vendar ima samosvojo telesno zgradbo, ki še najbolj spominja na hrta, ki velja za najhitrejšo pasmo med psi. Telo je mišičasto in vitko, noge so dolge in tanke, s katerimi dela do osem metrov dolge skoke. Kremplje ima nenehno iztegnjene in jih ne more vpotegniti tako kot druge mačke. Pri teku mu nudijo dober oprijem. Hrbtenica je zelo vitka in prožna. Ima velike nosnice, srce in pljuča, da dobi dovolj kisika pri sprintu. Plen zgrabi z močno čeljustjo in ga zadrži z dolgimi podočniki. Kožuh je posut z majhnimi črnimi pegami, saj se tako lažje prikrije pred plenom.
Gepard je ustvarjen za hitre pospeške. V petih sekundah pospeši na 100 km/h. Teče lahko s hitrostjo do 120 km/h. Z zadnjimi močnejšimi nogami se odriva, ko hitro teče. Z repom lovi ravnotežje, ko pri veliki hitrosti spreminja smer. Na majhni glavi ima oči usmerjene naprej, kar mu omogoča dobro prostorsko zaznavanje. Na plen plane iz zasede iz razdalje 30 metrov in ga v 20 sekundah dohiti. Pri tem preteče razdaljo okoli 170 metrov. Polovica pogonov na plen je uspešnih. Ob tem se mu hitro poviša telesna temperatura, zato mora po lovu počivati. Z najvišjo hitrostjo lahko teče le dobro minuto.
Gepard pleni predvsem manjše antilope in gazele, težke do 40 kilogramov, ter divjinske zajce. Ko plen usmrti, ga zvleče v skrit prostor, kjer najprej poje prebavila, da dobi nekaj rastlinske hrane. Na dan poje do tri kilograme mesa, pije pa na 3 do 10 dni. (((ZANAROCNIKE)))Pogosto mu plen prevzamejo levi, hijene, hijenski psi ali jastrebi. Takrat se gepard umakne, saj ne želi tvegati poškodb v spopadu za plen, zato plenijo pozno dopoldne in popoldne, ko drugi plenilci počivajo v senci, da si niso tekmeci. Mladiči geparda so pogosto plen levom, leopardom, hijenam, hijenskim psom in orlom.
Samica po treh mesecih skoti do devet mladičev. Skrije jih v grmovju ali gosti podrasti. Je zelo skrbna mama. Hrani jih in liže, pri njej se počutijo na varnem. Mesec in pol stari mladiči sledijo samici in se hranijo s plenom, ki ga ujame. Mladiči se podijo in napadajo iz zasede. Tako krepijo mišice in se učijo spretnosti lova na plen. Osamosvojijo se stari dve leti, živijo lahko 15 in več let.
Gepardi so razširjeni v savanskem delu Afrike. Po IUCN Rdečem seznamu so uvrščeni med ranljive vrste, kar pomeni, da je vrsta v naravi sicer stabilna, vendar jo ogroža predvsem uničevanje njenega naravnega okolja. Geparde ogrožata tudi nezakonit lov in bolezni, ki se prenašajo od domačih živali.
Irena Furlan
Objavljeno v šesti številki revije Mucek
