Zakaj mačke kihajo?

Kihanje je naravni telesni odziv. Je nehoteno, refleksno dejanje, s katerim odstranimo dražljaj iz nosnih poti. Tako, kot ljudje, tudi mačke kihajo iz mnogih razlogov. Večkrat se nam zdi prikupno, ko mačka kihne. Kaj pa, ko kihanje postane pogostejše in ne več tako nedolžno? Kateri so najpogostejši povzročitelji kihanja?

Okužba zgornjih dihalnih poti

Okužbo povzročajo bakterije ali virusi. Zdrave mačke se okužijo ob stikih z bolnimi, na primer na razstavah, ob stikih z okuženimi predmeti, kot so posode za hrano in vodo, mladički se lahko okužijo preko svoje mame, viruse pa z mačke na mačko prenašamo tudi ljudje. Virusna okužba se med živalmi še posebej hitro širi tam, kjer je populacija mačk večja. Mačke so lahko vir okužbe tudi do dva meseca po prenehanju kliničnih znakov, v nekaterih primerih pa prenašajo viruse tudi brez očitnih znakov bolezni. Povzročitelji tega obolenja so nevarni samo za mačke, pri ljudeh in drugih živalih ne povzročajo težav. Pri mucah se virus nahaja v nosnih in očesnih izcedkih ter drobnih kapljicah aerosola, ki se ob kihanju izločajo v zrak. Veliko vlogo ima tudi stres, ki oslabi imunski sistem. Najbolj nalezljivo obliko bolezni povzročita mačji kalici virus in mačji herpes virus.

Znaki prehlada so kihanje in kašljanje, poln nos, povišana telesna temperatura, očesne razjede in razjede v ustni votlini, zato se žival močno slini, vnetje očesne veznice, vročina, izguba apetita zaradi izgube voha in hitro dihanje. Pojavi se izcedek iz oči in nosu, ki je v prvih dneh obilen, prozoren in skoraj tekoč, po nekaj dneh pa postane moten, gost, lepljiv in lahko ovira dihanje, zato mačka začne dihati skozi usta. V tem času postane manj živahna in zaspana. Stanje je nevarnejše pri mačkah, ki nimajo še dovolj razvitega imunskega sistema.

Po okužbi s herpes virusom vse mačke ostanejo latentno okužene. V večini primerov virus po ozdravitvi ne povzroča težav in se ne prenaša na druge mačke. Nekatere mačke pa v obdobjih povečanega stresa in s tem povezanega padca imunske odpornosti pričnejo prenašati virus. Takrat lahko pride do ponovitve simptomov mačjega prehlada v milejši obliki. Obstaja le en sev herpes virusa, zato je priporočljivo cepljenje, ki okužbe sicer ne prepreči, ampak močno zmanjša resnost kliničnih znakov.

Kalici virus med pomnoževanjem mutira, zato obstaja veliko različnih sevov, ki se po patogenosti razlikujejo. Cepljenje proti kalici virusu je manj uspešno, vendar vseeno trenutno najboljša preventiva pred boleznijo.

Zdravljenje: Okužbi z mačjim herpes virusom običajno sledijo sekundarne bakterijske okužbe, zato je potrebno dodatno zdravljenje z antibiotiki. Ključnega pomena je dobra nega in po potrebi hospitalizacija z intravenskim dodajanjem tekočine in hranil pri težjih primerih bolezni. Pri močno zamašenem nosu pomagamo z inhalacijo pare ali uporabo nebulizatorjev. Na voljo sta sistemska protivirusna terapija za težje primere in okularna protivirusna terapija, ki se uporablja topikalno pri konjunktivitisu in keratitisu.

Nosni in nazofaringealni polipi

So benigne tvorbe, ki rastejo iz mukoznih membran nosu oziroma evstahijeve cevi. Lahko se širijo tudi v srednje in zunanje uho, žrelo in nosno votlino. Natančen vzrok nastanka polipov ni znan. Domnevajo pa, da so posledica kroničnega vnetja ali pa se na potomca prenesejo že ob rojstvu. Najpogosteje so okužene mlade mačke povprečne starosti 1,5 leta.

Simptomi se razlikujejo glede na lokacijo polipov in vključujejo izcedek iz nosu, hitro in plitko dihanje (tahipneja), kihanje, kašljanje, smrčanje, hornerjev sindrom, vnetje kože zunanjega ušesa in tresenje glave.

Zdravljenje: Polipe odstranjujemo operativno, pri tem je težavnost odvisna od lokacije. V primeru, da polipi niso v popolnosti odstranjeni, v večini primerov pride do ponovitve rasti.

Zobne infekcije

Razlog za pogostejše kihanje pri mačkah lahko tiči v slabem stanju zob. Korenine zob se nahajajo zelo blizu sinusov in v primeru vnetja lahko pride do kihanja. Če ima mačka slab zadah, se izdatno praska na določeni strani glave in je brez apetita, lahko sumimo na težave z zobmi.

Zdravljenje: Obisk veterinarja in po potrebi antibiotično zdravljenje.

Alergije

Kihanje se lahko pojavi kot posledica alergije na hrano, trave, plesen, cvetni prah, bolhe in drugo. Izzovejo ga tudi dražeče snovi, kot so cigaretni dim, parfum ali čistilna sredstva. Če mačka kiha le ob določenih priložnostih, dogodkih ali opazimo vzorec, lahko ugotovimo, kaj sproži kihanje, in se povzročitelju izognemo.

Kako lahko pomagamo sami?

  • Zamenjajmo znamko peska. Nastanek finega prahu ob uporabi lahko povzroči kihanje.
  • Uporabimo izparilnik za vlaženje zraka. Okolje s konstantno suhim zrakom lahko povzroča kihanje in zamašen nos tako pri ljudeh kot tudi pri mucah. Vlažen zrak lahko olajša simptome.
  • Dovolj raznolika prehrana in prehranski dodatki z maščobnimi kislinami krepijo imunski sistem.
  • Pri pomanjkanju apetita mački ponudimo košček ribe ali mesa, da jo pritegnemo k hranjenju.
  • Bodimo pozorni, da mačka zaužije dovolj vode.
  • Če pri kihanju opazimo kri, je nujen obisk pri veterinarju.

Anja Šajn

Viri:
www.askthecatdoctor.com
icatcare.org