Mačke v povprečju doživijo nekje od 16 do 20 let. Kakšna bo njihova življenjska doba, pa je odvisno od zdravja, aktivnosti in seveda tudi pasme mačke. Skrb za ostarelo mačko je seveda priporočljivo prilagojena njej in njenim sposobnostim, ki pa so lahko zaradi bolezni ali tudi sama starosti omejene.
Znaki staranja
Po protokolu mačke preidejo v tretjo fazo življenja oziroma jih uvrščamo med starejše mačke nekje med sedmim in osmim letom starosti, a to še ne pomeni, da imajo že takrat vse znake starosti. Te lahko imajo že prej ali pa jih pridobijo šele čez nekaj let ali pa sploh ne. V povprečju približno nekje pri 11 letih starosti, mačke začnejo kazati prve znake staranja, ki sprva morda niso tako očitni oziroma jih ne opazimo tako hitro.
Aktivnost in agilnost mačk
Starost se odraža že v zmanjšanju njihove aktivnosti, veliko več počivajo in spijo, polno aktivne pa so manj časa kot odrasle zrele mačke. Deloma je poleg upada energije posledica neaktivnosti tudi upad in skrčenje mišic, katera posledica je zmanjšanje moči in vitalnosti telesa. Telo postane manj atletsko in manj agilno, v najslabšem primeru celo mlahavo. Prav tako postanejo kosti s starostjo veliko bolj krhke in velikokrat to lahko vodi celo do artritisa. Artritis povzroča bolečine v sklepih in kosteh, s tem pa je zaradi bolečin posledično tudi mačka manj aktivna.
Čutila
Prav tako se lahko poslabša njihov vid, sluh in vonj. V očeh se pogosto lahko pojavijo madeži, kar lahko kasneje v pozni starosti vodi do slepote. Prav tako starejše mačke slabše slišijo in velikokrat se ne odzivajo na naše klice in na okolico okoli sebe.
Mačja dlaka
Mačja dlaka začenja s starostjo pogosteje izpadati, postaja redkejša in tudi izgublja svoj sijaj. Pogosto najdemo v dlaki tudi umazanijo, saj se starejše mačke manj posvečajo čiščenju le-te. Posledično je za zdravje dlake potrebno vsakodnevno krtačenje, da ne bi prišlo do zlepljenja dlake in posledično pretiranega izpadanja le-te. Prav tako pa skozi leta začne mačka siveti, sicer manj kot denimo psi. Najprej se sivina pokaže okoli smrčka in na glavi, trup pa po navadi ostaja enake barve z vmesnimi belimi dlakami, ki pa so sicer manj pogoste.
Poškodbe, ali gre pri tem za ureznine, praske ali udarce, se počasneje pozdravijo kot pri mlajših mačkah, saj je imunski sistem oslabljen. Posledično je zaradi tega telo veliko bolj podvrženo raznim okužbam ran, ki so nastale.
Zaradi pomanjkanja aktivnosti in posledično gibanja zunaj ali na mačjem drevesu, pa je potrebno redno skrajševati kremplje, saj postanejo hitro predolgi. Ker pa mačka ni več toliko aktivna in jih ne uporablja pogosto, jih sama zbrusiti žal ne more več sproti. V kolikor mački sami ne upamo krajšati krempljev, naj to stori veterinar.
Prebavila in zobje
Prav tako se v veliko primerih pojavijo težave z zobmi zaradi skozi leta nabranih zobnih oblog. Znaki za težave z zobmi pa so slab zadah, izguba apetita, bolečine in pretirano slinjenje. Prav tako se skozi starostno obdobje upočasni prebava in občasno lahko mačka tudi bruha ali je zaprta. Vzrok ni nujno bolezensko stanje, ampak je pri starejših mačkah izredno pogosto, da začnejo težave povzročati kepice dlak, ki jih pogoltnejo. Le te lahko razdražijo želodec in sprožijo bruhanje, če pa le te gredo naprej v črevo, pa lahko povzročijo zaprtost mačke.
Telesna teža
Starejšim mačkam se skozi starost spreminja bioritem in, kot že zgoraj povedano, se zmanjša delovanje organov. Posledično se skozi starostno obdobje velikokrat lahko zgodita dva scenarija, ali mačka izgubi težo ali pa jo pridobi. V kolikor je mačka zbolela, ima težave z zobmi, ne je prav veliko in posledično izgublja telesno težo. Če je mačka zdrava, pa zaradi pomanjkanja aktivnosti lahko hitro pridobi telesno težo, kar vodi v prekomerno telesno težo. Pri tem je zato ključnega pomena prilagoditi prehrano glede na njeno starost, težo, aktivnost in v kolikor je to možno tudi pasmo.
Prehrana za starejše mačke
Pomembno je, da skozi vsako obdobje mačke, od mladička do starejše mačke, prilagajamo hrano njenim potrebam, tako da zagotovimo dovolj hranil in vitaminov za optimalno delovanje njihovega organizma. Prehod na hrano, prilagojeno za starejše mačke je priporočljiv okoli 7. ali 8. leta starosti. Seveda mora ta biti poleg starosti prilagojena tudi glede na njihovo aktivnost in zdravstveno stanje mačka. Če ima mačka morda črevesne težave, mora biti prehrana seveda na to prilagojena, kakšno in koliko le-te potrebuje v tem primeru pa se je najboljše posvetovati z veterinarjem.
Kognitivne motnje
Velikokrat se, kot pri ljudeh, tudi pri mačkah lahko pojavijo kognitivne motnje, ki naj bi prizadele kar 80 % ostarelih mačk. Motnja se izrezi v obliki pomanjkanja orientacije, nespečnosti, nemirnosti in pozabljivosti. Pozabljivost se pokaže v obliki iskanja stranišča ali posod za hrano, saj se mačka ne spomni, kje jo po navadi ima. Na žalost ob tem stanju ne moremo kot lastniki storiti kaj dosti, lahko le pomagamo, da bo mački življenje čim lažje.
Če povzamemo, je vsekakor potrebno v zadnji fazi življenja mački posvetiti dovolj pozornosti in skrbi. Pomembno je, da redno obiskujemo veterinarja in prilagodimo njeno prehrano glede na zdravstveno stanje, starost in mačjo aktivnost. Prav tako je pomembna redna nega mačke, v kolikor se ni zmožna negovati sama ter poskrbeti, da ji bo čim bolj udobno. Vsekakor pa je cilj vsakega lastnika, da njihova mačka ostane z njimi čim dlje in da preživi zadnja leta svojega življenja karseda bolj udobno in srečno.
Vesna Kropf
