Ragdoll pomeni »lutka iz cunj«. Mačke pasme ragdoll imajo to lastnost, da se popolnoma sprostijo, ko jih vzamemo v naročje.
Ragdolli so velike modrooke mačke in so vpisane celo v Guinnessovo knjigo rekordov pod rubriko Največje domače mačke. Samci tehtajo do osem kilogramov, samice do polovice manj. Na srečo se z nazivom največjih domačih mačk le še hvalijo, vodstvo je namreč prevzela neka druga pasma, saj lahko velikost prinaša negativne zdravstvene posledice: okostje je prešibko za nošenje prekomerne teže, notranji organi pa prav tako niso kos prevelikemu telesu.
Ragdolli so v desetih barvah: tjulnasta (seal/črno-rjava), modra (blue/siva), čokoladna in lilac, rdeča, krem, tjulnasto želvovinasta (seal tortie), modro želvovinasta (blue tortie), čokoladno želvovinasta in lilac želvovinasta. Lahko so tudi progasti (lynx/tabby). Nekaj vzrediteljev ima tudi tako imenovane »solid« ragdolle, to so enobarvne ali večbarvne mačke brez siamskega vzorca, v večini imajo rumene oči. Ragdolli v solid barvah niso priznani v nobeni mačji organizaciji, saj za resne vzreditelje takšne mačke niso pravi ragdolli.
Kot vse point mačke – mačke s siamskim vzorcem – se tudi ragdolli skotijo popolnoma beli, z roza noskom in blazinicami na tačkah, barvati pa se začnejo pri starosti deset dni in se dokončno obarvajo do približno tretjega leta starosti.
Glava je srednje velika, široka in med ušesi ploščata. Nos je ukrivljen v zgornji tretjini. Gobček je srednje dolg, močan in zaobljen. Ušesa so srednje velikosti, široka na bazi, na vrhu zaokrožena in rahlo nagnjena naprej. Oči so velike, ovalne in safirno modre. Telo je dolgo in mišičasto. Noge so srednje dolge, tačke so velike in okrogle s čopki dlak med prsti. Rep je dolg in košat. Dlaka je srednje dolga, gosta, mehka in svilena, priležna telesu in na otip mehka kot zajčji kožuh. Najdaljša je na vratu, kjer je pozimi videti kot slinček, na obrazu pa je kratka. Dlaka popolnoma zraste do tretjega leta starosti, spomladi se razredči, da jim poleti ni prevroče.
Ragdolli so enostavni za nego, kljub daljši dlaki ne potrebujejo dnevnega česanja, zadostuje enkrat tedensko, saj dlaka ni nagnjena k vozlanju. Tudi redno kopanje ni potrebno, enkrat do dvakrat letno popolnoma zadostuje.
Obstajajo trije različni vzorci:
COLOURPOINT: Ta različica ima siamski vzorec, kar pomeni, da imajo obraz, ušesa, tačke in rep temnejše kot trup. Nos in blazinice na tačkah ima temne. Telo je slonokoščene barve.
MITTED (orokavičena): Poleg »siamskega« vzorca ima snežno bele copatke na nogah in belo črto od gobčka po trebuhu do repa. Nos je temen, blazinice na tačkah pa so roza. Telo je slonokoščene barve.
BICOLOUR: Obraz, ušesa, hrbet in rep so temne barve. Vzorec na obrazu je narobe obrnjena črka V bele barve. Noge, tačke in trebuh so v beli barvi. Nos in blazinice na tačkah so rožasti.
Ragdoll mačke so mirne mačke s prijetnim značajem, radovedne, zaupljive, a igrive. Zelo so navezane na svoje lastnike, zato jih velikokrat »nadzorujejo« pri vseh opravilih in pogosto želijo tudi »pomagati«. Izjemno naklonjeni so tudi otrokom, če pa so ti pregrobi, se umaknejo na otrokom nedosegljivo mesto. Tudi pri igranju in lovljenju redko uporabljajo kremplje, lepo vzgojeni mački pa si jih brusijo na za to namenjenih praskalih. Ragdolli so v večini tihe mačke, veliko se jih »pogovarja« z lastniki, ali pa »odgovorijo«, če so ogovorjene, medtem ko predejo zelo veliko. Mnoge mačke tudi rade prinašajo predmete kot psi, niso pa pretirano aktivne, tudi skačejo po navadi le bolj nizko. V večini se dobro razumejo z drugimi živalmi, pri nas, na primer, živijo skupaj s terierji in kunci, potomci naših mačkov pa živijo tudi skupaj s kakadujem in z drugimi ptiči, s hrčki, z miškami, deguji …, ki pa so seveda v kletkah.
Pomembno je, da pri izbiri mladička skrbno pazite, kakšen značaj imajo starši, v kakšnem okolju odraščajo, kot tudi na zdravstvene teste staršev. Pri ragdollih se pojavlja dedno obolenje srca, redkeje tudi dedna bolezen ledvic, za kar pa vestni vzreditelji poskrbimo, da se ne vzreja z mačkami, ki te bolezni prenašajo.
Riverside, Kalifornija 1965. leta: bela dolgodlaka mačka Josephine je skotila mladičke. Njihov oče je bil neznan. Mladički so bili precej veliki s srednje dolgo svileno dlako, z modrimi očmi in zelo prijetnim, nežnim značajem. Soseda Josephinine lastnice, Ann Baker, je opazila mladičke, ki so bili »posebni«.
Josephine je namreč pred kotitvijo doživela prometno nesrečo, pri kateri si je poškodovala glavo. Izgubila je oko in si poškodovala možgane. Nesrečo je čudežno preživela, posledično pa je postala neobčutljiva za bolečine. Po izjavi Ann Baker naj bi njeni mladički to lastnost podedovali.
To je seveda popolnoma nemogoče, čeprav je Ann Baker poskušala to z različnimi testiranji dokazati. Dve zdravi mladi mački je celo dala obducirati, jima natančno preiskati možgane, da bi dokazala neobčutljivost za bolečine. Vsekakor je potrebno poudariti, da ragdoll mačke tako kot vse druge živali čutijo bolečino.
Novembra 1969 je Ann Baker prodala prvi vzrejni parček mačkarni Blossom Time, vzrediteljema Lauri in Dennyju Dayton. Gospa Baker je nekaj mesecev kasneje dala ime ragdoll avtorsko zaščititi ter zahtevala provizijo od vsakega prodanega mladiča drugih rejcev. Daytonova pa se k temu nista počutila zavezana, saj sta svoje mačke kupila še pred avtorsko zaščito. Sledilo je pismo odvetnika, da sta Bakerjevi dolžna nekaj tisoč dolarjev. Daytonova nista plačala, Ann Baker pa ju ni nikoli tožila. Namesto tega je začela pisariti mačjim klubom in organizacijam, da Daytonova brez njenega dovoljenja »uporabljata« ragdoll mačke in ime ragdoll, ki ga je dala avtorsko zaščititi.
Denny Dayton je začel tesno sodelovati s klubi in je dosegel priznanje pasme ragdoll v nekaj večjih mačjih organizacijah, ravno to, kar je Ann Baker želela preprečiti.
Zdaj so ragdolli priznani v vseh večjih mačjih organizacijah in dosegajo vidne rezultate na razstavah.
Zanimivosti:
– Ragdolli so najbolj znani po prijetnem in milem značaju ter značilnosti, da se v naročju popolnoma sprostijo – kot lutka iz cunj.
– Ragdolli so vpisani v knjigo rekordov kot največja pasma domačih mačk.
– V Zvezi felinoloških društev Slovenije so bili v letu 2011 četrta pasma po številčnosti skotenih mladičkov.
– Ragdolli so enostavni za nego, kljub daljši dlaki ne potrebujejo dnevnega česanja, zadostuje enkrat tedensko, saj dlaka ni nagnjena k vozlanju.
– Vsi ragdolli imajo modre oči in »siamsko« barvo dlake.
– Ragdoll mucki se skotijo popolnoma beli in se dokončno obarvajo do tretjega leta starosti.
Tina Testen
Objavljeno v prvi številki revije Mucek