Perzijske mačke so zaradi svojega mirnega, ljubečega temperamenta in krznene dlake najbolj stanovanjske mačke od vseh pasem. So idealni hišni ljubljenčki, mirne, ne uničujejo pohištva, se pa tudi rade igrajo in so zelo crkljive.
V Evropo so v 17. stoletju prišle iz Perzije, kjer so s svojo podobo takoj navdušile mačje ljubitelje.
Perzijske mačke sodijo med srednje velike mačke, samičke tehtajo tri do štiri kilograme, samčki lahko dosežejo celo do sedem kilogramov.
Značilnosti
Značilnosti perzijske mačke so obzirno oglašanje, nežen temperament, umirjeno in pazljivo premikanje. Sodijo med bolj mirne pasme mačk, vendar pa to ne pomeni, da se ne igrajo zelo rade in pri igri postanejo prav poskočne. Zelo se navežejo na lastnika. Če ji le dovolite, ponoči najrajši splezajo v vašo posteljo.
So čokate, mišičastega telesa in imajo značilno kratek rep. Dlaka je mehka, dolga in gosta. Glava je velika, okrogla, ušesa so majhna, postavljena široko narazen. Nosek je izrazito kratek, zaradi česar ljudje velikokrat zmotno mislijo, da te mačke težko dihajo. To pa seveda ni res, saj je pri današnjih pasemskih perzijkah dovolj širok, da ne povzroča nobenih težav. Oči so okrogle in velike, obstaja pa več barvnih različic, in sicer oranžno-rjave, modre pri colourpoint in belih mačkah, zelene pri zlato in srebrno osenčenih mačkah, lahko pa ima tudi očesi različne barve.
Misterij barv kožuščka in mačja genetika
Perzijke obstajajo v več kot 350 različnih barvno vzorčnih kombinacijah. Za razumevanje teh je treba poznati osnove genetike. V vsaki celici, pa naj bo to pri mački ali človeku, je dedni zapis (DNK), ki je rezdeljen v več delčkov – kromosomov. Na teh se nahajajo geni, ki določajo barvo oči, kožuščka, obliko telesa, obraza … Mačke imajo za razliko od ljudi 19 parov kromosomov, in sicer 18 parov avtosomov (kromosomi z geni, ki ne določajo spola) in dva spolna kromosoma (X, Y). 19 kromosomov mladiček podeduje od mame in 19 od očeta. Vsako lastnost, v našem primeru barvo kožuščka, določata dva gena (eden od mame in eden od očeta). Kakšna barva se bo fenotipsko (vidno) izrazila, je odvisno od načina dedovanja. Poznamo dominantne in recesivne gene. To pomeni, da gen, ki je dominanten, prevlada nad recesivnim. Primer: gen za belo barvo je dominanten. Če bo zraven gen za rdečo ali črno barvo, bo prav tako prevladal bel. Posebna lastnost pa je kodominanca, kjer se bosta v enaki meri izrazila oba gena. Za barvo kožuha obstajata dva osnovna gena, ki se nahajata na X kromosomu (spolni koromosom), in sicer črna in rdeča (oranžna), ki sta v kodominantnem odnosu. Ker imajo samčki samo en X kromosom, so lahko samo v rdeči ali črni barvi. Samičke imajo dva X kromosoma, zato so lahko v rdeči, črni in želvovinasti (tortoiseshell) barvi (rdeče-črna kombinacija).
Posebna barva je bela, ki prevlada nad vsemi drugimi barvnimi geni. Bela je na vrhu vseh dominantnih genov.
Potem pa obstaja še veliko drugih genov, ki se nahajajo na avtosomih ter spreminjajo belo in črno barvo. To je gen za razredčitev barve, ki je recesiven in se bo izrazil le, če ga bosta imela oba starša. S tem genom dobimo modro, bledovijoličasto in krem barvo.
Tabby gen (gen za progavost) je dominanten, torej bodo vsi nosilci že ene same kopije gena progasti.
Bicolor gen (gen za dvobarvnost) je dominanten gen. Z eno kopijo tega gena bo črna mačka postala črno-bela, rdeča bo rdeče-bela, želvovinasta mačka bo tako imenovana calico. Če ima mačka dve kopiji bicolor gena, bo pretežno bela in se bo obarvanost preimenovala v van bicolor.
Pointed (himalayan) gen je recesiven, to pomeni, da če hočemo dobiti himalajko, bo mačka morala dobiti pointed gen od obeh staršev. Dve kopiji pointed gena bosta iz črne naredili sealpoint (oznak tjulnja), rdečo rdečih oznak in želvovinasto perzijko želvovinastih oznak.
Posebni gen, ki lahko modificira črno barvo, je čokoladni gen, ki je recesiven.
Smoke/shaded/shell gen je dominanten gen, variabilne penetrance, kar pomeni, da bodo imele mačke različen delež (dolžino) obarvane dlake. Če je delež obarvane dlake približno polovica dolžine, spodnji del dlake pa bo bel, se bodo imenovale osenčene, če pa bodo obarvane le konice dlake, pa se taka barva imenuje »shell«.
Zlata/srebrna osnečena barva je proizvod več genov, in sicer tabby (agouti), gen in poligeni. Vsi trije geni so dominantni.
Kratkodlaka perzijka
Kratkodlaka perzijka se imenuje eksotska perzijka. Njihove kosntitucijske značilnosti so enake kot za dolgodlake perzijke, le da je dlaka kratka. Dlaka eksotk pa se od drugih kratkodlakih pasem precej razlikuje na otip, saj je kot pliš in s tem veliko mehkejša.
Še nekaj o negi …
Zaradi svoje košate in goste dlake je perzijska scrkljanka potrebna več nege kot kratkodlake mačke.
Zato je dobro, če so perzijke pravilno negovane že od malega, saj se z redno nego, kopanjem, sušenjem in krtačenjem v mladosti tega tako navadijo, da bo vaš vsakdanji »česalni ritual« v zadovoljstvo mački in seveda tudi lastniku. Če boste svojo mačjo lepotico negovali redno, se vam bo to bogato obrestovalo, saj boste s tem preprečili nastanek nadležnih vozlov.
Prvo pravilo je redno česanje, še posebej v času menjave dlake. S tem, poleg sprijemanja odmrle dlake v vozle, poskrbite tudi za masažo kože in odstranjevanje prahu iz kožuščka. Mačko češemo večkrat na teden, tako da skozi celotno dolžino prečešemo z dobrim glavnikom ali krtačo.
Kopanje je pri perzijkah po navadi potrebno na dva do tri mesece. Pri tem je pomembno, da jo vedno najprej dobro prečešemo. Kopamo vedno v primerno ogretem prostoru, da se mačka ne prehladi. Nato si na doseg roke pripravimo vse potrebščine (brisače, vatke, palčke za ušesa, šampon, balzam, posodo, v kateri razredčimo šampon, sušilec, nedrseč podstavek …), saj bomo potem imeli dovolj dela z držanjem mačke v koritu ali kadi. Nato jo postavimo na nedrseč podstavek in jo zmočimo s toplo (ne vročo ali mrzlo!) vodo, če je navajena lahko tudi s tušem. Nato jo dvakrat šamponiramo z razredčenim šamponom in na koncu v dlako vtremo balzam. Pri kopanju je pomembno temeljito izpiranje. Mačke nikoli ne »frotiramo«, ampak jo nežno otremo z brisačo. Nato jo nežno prečešemo z redkim glavnikom in začnemo s sušenjem. Pomembno je, da vedno sušimo na majhni moči pihanja in ne prevroči temperaturi. Sušimo, dokler mačka ni povsem suha, saj se v nasprotnem primeru dlaka hitro umaže in zvozla.
Poleg nege kožuščka perzijke potrebujejo tudi pravilno čiščenje oči, in sicer vsak dan. Z gazico ali vatko, ki jo namočimo v mlačno vodo ali fiziološko raztopino, obrišemo oči, s palčkami za ušesa pa še nosek. Tako preprečimo vnetja oči in mašenje noska, naša mačka pa bo vedno lepa in brez »podočnjakov«.
Ušesa čistimo enkrat na teden, odvisno od količine masla, in sicer samo po zunanji školjki z vatko ali palčko.
Če vas skrbi praskanje usnjenih foteljev ali pa popraskane roke, lahko vaši mački na dva tedna postrižete krempeljčke. Važno je, da s posebnimi škarjicami postrižete le konico krempeljčka.
Priporoča se tudi čiščenje zob, da se prepreči nastanek zobnega kamna.
Če si boste za vašo krzneno scrkljanko vzeli nekaj minut na dan, bo ta še dolgo zadovoljno predla v vašem naročju.
Anja Kisel
Objavljeno v šesti številki revije Mucek
