Mainecoon, nežen velikan, ena najstarejših pasem Severne Amerike, ki velja za avtohtono pasmo države Maine. Že nekaj let so zelo priljubljeni, o čemer govori veliko število registriranih vzrejališč v Zvezi felinoloških društev Slovenije, kot tudi veliko število predstavnikov na mednarodnih razstavah tako v Sloveniji kot po svetu.
Zgodovina pasme
O izvoru je poznanih kar nekaj legend. Ena teh pravi, da je nastala s križanjem domače srednje dolgodlake mačke in rakuna. Odrasli mainecooni so v mnogih značilnostih podobni rakunu (dolg košat rep in značilne barve kožuščka), zato ni naključje, da od tod izvira ime. Maine, po državi izvora, in coon kot rakun. Mainecooni so tudi uradno priznani kot avtohtona pasma države Maine.
Druga zgodba pravi, da je pasma nastala s križanjem domačih mačk in mačk Marie Antoinette, ki jih je poslala v Ameriko, natančneje v Maine, v času francoske revolucije.
Nekako najbolj verjetno je, da je pasma nastala naravno, skozi dolga leta med križanjem domačih in prvotnih angora mačk, ki so prišle v Ameriko že v času Vikingov.
V literaturi se pasma prvič omenja okoli leta 1861, ko je njihova popularnost strmo naraščala, po nekajletnem zatišju ob prihodu novih pasem pa ponovno sodijo v sam vrh priljubljenosti.
Telesne značilnosti
Za mainecoone je značilna široka glava s srednje dolgim gobčkom nekoliko kvadrataste oblike in z velikimi očmi v vseh barvnih odtenkih. Vrh glave krasijo ogromna, široko odprta ušesa, ki so znotraj in zunaj odlakana, na vrhu pa se zaključijo z značilnimi čopki.
Predstavniki te pasme so ogromne, dolge mišičaste mačke s čvrstim okostjem, pravokotno obliko telesa in z dolgo, valovito dlako. Noge so močne in mišičaste, šape pa velike in okrogle ter med prsti izrazito odlakane. Rep je običajno bogato odlakan in tako dolg, kot je telo.
Vse telesne značilnosti te pasme kažejo na to, da se je izoblikovala v težkih pogojih. Dlaka je svetleča, vodoodporna, daljša v predelu ovratnika ter po trebuhu in stegnih, kar je mačke varovalo pred mrazom in snegom. Krajša dlaka na hrbtu pa je preprečevala nastajanje vozlov med premikanjem po podrasti. Ogromne šape so jim omogočale lažje gibanje po snegu, čopi dlake med prsti pa so jih varovali pred mrazom.
Poznani so v skoraj vseh barvnih kombinacijah, čeprav so bili prvotni le rjavo progasti in rjavo progasti z belo. Mainecooni sodijo v kategorijo srednje dolgodlakih mačk. Samci pogosto dosegajo okoli 12 kilogramov, samice pa so običajno manjše in tehtajo od 6 do 9 kilogramov.
Značaj
Mainecooni se razvijajo zelo dolgo in dosežejo svojo končno velikost šele pri starosti 3 do 5 let, po značaju lahko trdimo, da ostanejo za vse življenje mladički. So zelo milega in hkrati radovednega značaja. Bistro spremljajo dogajanje okrog sebe, radi se igrajo z vodo, prinašajo žogice, sledijo gospodarju in mu poskušajo pomagati, zato njihov značaj pogosto primerjajo s pasjim. Ves čas želijo biti v bližini lastnika, sledijo iz sobe v sobo in so zelo užaljeni, če jih pustimo čakati pred zaprtimi vrati. Izrazito se navežejo na lastnika in tako postanejo njegov spremljevalec in prijatelj. Kljub svoji velikosti so to nežne mačke, ki se dobro razumejo z drugimi živalmi.
Samičke so odlične mamice in skrbno čuvajo svoje ljubke mladičke, ki so že ob rojstvu precej večji kot mladički domačih mačk. V vzgojo in nego mačjega mladička se pogosto vključijo tudi samčki, se z njimi igrajo in včasih dajejo občutek, da so, čeprav že odrasli, še vedno tudi sami mladički, ujeti v svojem velikem telesu.
Zdravje
In še nekaj besed o zdravju. Mainecooni so velike, težke in dolge mačke, pri katerih se velikokrat pojavljajo težave s kolki, zato so v vzrejne programe izbrani le najboljši predstavniki brez dednih anomalij. Pojavljajo se še težave s srcem in z ledvicami, zato so pred začetkom vzreje priporočena različna testiranja.
Če se odločite za nakup te mačke, naj vas ne prepriča samo zunanji videz, ampak povprašajte, kako je z zdravjem njenih staršev, kajti vestni in dobronamerni rejci bodo svoje mačke preventivno testirali in tako omogočili vzrejo zdravih mladičkov.
Zanimivosti
– Obožujejo vodo, zelo radi se kopajo.
– S tačko radi mečejo vodo v zrak.
– V primerjavi z drugimi mačkami malo mijavkajo.
– Imajo zelo nežen glas, ki je povsem v nasprotju z njihovo zunanjo podobo.
– Zelo se navežejo na lastnika.
– Zaradi mirnega značaja so primerni za bivanje v stanovanju. Čeprav so to ogromne mačke, so zelo previdni in brez težav raziskujejo, ne da bi pri tem karkoli vrgli na tla.
Danijela Doberšek
Objavljeno v drugi številki revije Mucek
