Pet velikih zmot o mačkah

Med ljudmi kroži ogromno zgodbic, mitov in legend o mačkah, ki do naših ušes prispejo preko naših bližnjih, televizije in drugih virov. Klub temu da ti niso med najzanesljivejšimi, jim zaradi slabšega poznavanja narave, anatomije in življenja muc na splošno preprosto verjamemo in širimo informacije naprej, brez da bi preverili njihovo verodostojnost.

Tako o mucah kroži ogromno zmot, ki jim veliko ljudi še vedno slepo verjame, mucam pa le škodujejo.

  1. Nosečnice se morajo mačk izogibati zaradi možnosti okužbe s toksoplazmozo.

Toksoplazma je mikroskopsko majhen parazit, ki ga mačka izloča z iztrebki samo po prvi okužbi in le takrat se z njo lahko okužimo. Vir okužbe za ljudi so predvsem surovo meso, slabo oprana zelenjava, slabo oprane roke po delu zunaj ali pri čiščenju mačjega stranišča. Okužba pri zdravih ljudeh se kaže z blagimi kliničnimi znaki, kot so vročina in slabo počutje. Pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom pa so ti znaki lahko hujši. Bistvenega pomena je dejstvo, da je okužba nevarna za plod le, če se neokužena ženska prvič okuži med nosečnostjo. Ženska, ki je že bila okužena ima namreč razvita protitelesa, ki ščitijo plod. Pri okužbi matere se samo 40 odstotkov dojenčkov okuži skozi maternico in samo 10 odstotkov od teh razvije resne klinične znake. Verjetnost, da se okužite s toksoplazmozo preko svoje mačke, je zelo majhna in ne govori v prid temu, da jo med nosečnostjo oddate. Poleg tega mačke izločajo oociste le po prvi okužbi (od tri do 21 dni) in na kožuhu ni toksoplazem, zato je božanje popolnoma varno. Da bi se nosečnice počutile popolnoma varno, sta priporočljiva nošenje rokavic in takojšnje umivanje rok po čiščenju mačjega stranišča v primeru, da tega opravila ne opravi kdo drug.

  1. Notranje mačke ne morejo zboleti.

Življenje izključno v hiši oziroma v stanovanju je brez dvoma mnogo varnejše in bolj zdravo od življenja zunaj – v okolju, kjer na muco v vsakem trenutku prežijo številne nevarnosti, od prometnih cest do divjih živali in prenosljivih bolezni. A dejstvo je, da so muce dovzetne za mnoge bolezni in zajedavce tudi, če s tačkami nikoli ne stopijo preko domačega praga v zunanji svet. Mnoge bakterije in virusi se namreč prenašajo po zraku in tako zaidejo v naš dom skozi odprto okno ali kar na naših oblačilih. Nekatere pa do naših ljubljenčkov prinesemo kar z obuvali ali umazanimi rokami. Saj vemo, kako zelo mačko pritegne vonj naših oblačil in čevljev, ko se po sprehodu vrnemo domov, kajne? Naša oblačila se namreč navzamejo izločkov mnogih živali, na žalost pa tudi patogenov, ki jih lahko nato naša muca vdihne. Res je, da notranje muce redkeje zbolijo, saj živijo v bolj nadzorovanem okolju, a kljub temu so obvezni redni pregledi pri veterinarju, da ohranjamo zdravje in idealno formo muce. Notranje mačke so poleg tega zaradi pomanjkanja gibanja nagnjene k debelosti, ki lahko vodi v sladkorno bolezen in bolezni srca.

  1. Mačke so samostojne in dovolj je le minimalna skrb.

Zaradi samosvoje narave in navidezne ravnodušnosti muce v prepričanju mnogih ljudi veljajo za hišne ljubljenčke, ki ne zahtevajo posebne pozornosti. Dovolj je le ščepec hrane na dan, saj so muce v osnovi namenjene lovljenju miši in ostalih glodavcev, ki v bližini pridelka lahko povzročajo škodo. Tovrstno mnenje je na žalost še močno zasidrano v spominu mnogih ljudi, ki na muce gledajo kot na potrošno blago, kljub neumornemu ozaveščanju mnogih društev in organizacij za zaščito živali in njihovih pravic. Muce niso brezsrčne in asocialne zverine, temveč bitja, ki tako kot psi hrepenijo po človeški toplini in skrbi. Potrebujejo kvalitetno hrano, veterinarsko oskrbo ter topel dom in ne nazadnje vsakodnevno pozornost in igro, ki bo ohranjala razgiban um in telo. Manj kot to preprosto ni dovolj, mačke nam lahko dajo nepredstavljivo ljubezen, če le čutijo to tudi od nas.

  1. Mačke vedno pristanejo na nogah.

V večini primerov res pristanejo na nogah, a ne vedno. Muce imajo izjemno sposobnost ohranjanja ravnotežja. Notranje uho poleg organa za sluh sestavljajo še trije polkrožni kanalčki, napolnjeni s tekočino, ki so odgovorni za ohranjanje ravnotežja. Gibanje tekočine zaznavajo čutilne celice, ki v možgane pošiljajo informacije o položaju in premikanju telesa. Ob padcu se tekočina v notranjem ušesu premika, zato muca usmerja svoje telo tako, da tekočino uravna v optimalen položaj. Te manevre omogoča posebnost njenega skeleta, saj mačke nimajo ključnice in izkazujejo mnogo večjo gibljivost hrbtenice in prednjih nog. Tako se lahko v zraku obrnejo in pristanejo na nogah, ki ublažijo udarec. Ali bo muca pristala na nogah, je torej odvisno od dolžine padca ter njene starosti. Pri prekratkem padcu se muca ne uspe v zraku obrniti v pravilen položaj. Pri padcu s prevelike višine pa je sila ob pristanku prevelika in noge ne zmorejo ublažiti udarca, kar se lahko konča z resnimi poškodbami in tudi s smrtjo. Velik vpliv ima starost muce; mladički namreč nimajo še popolnoma razvitega refleksa, ki bi jim ob padcu omogočal takojšnji obrat in pristanek na nogah. Do poškodb lahko pride tudi pri starejših mucah zaradi manjše gibljivosti.

  1. Največji delež jedilnika naj predstavlja suha hrana, saj ta pomaga pri čiščenju zob.

V trgovinah je oddelek za hišne ljubljenčke vedno dobro založen s škatlami takšne in drugačne suhe mačje hrane. Deklaracije se bahajo z napisi, kot so: »popolna in uravnotežena prehrana« in »vse, kar vaša mačka potrebuje«. Ob pogledu na brikete raznovrstnih barv in oblik in seveda različnih okusov smo nedvomno prepričani, da je to res vse, kar naša muca potrebuje, da bo zdrava in aktivna. A žal je to le ena izmed dobro premišljenih marketinških potez, katere namen je, da zavede neozaveščenega kupca in ga prepriča v nakup. Mačke so v osnovi mesojedci, torej za preživetje potrebujejo meso, saj nimajo encima, ki razgrajuje beljakovine iz rastlin. Mnogi skrbniki muc dajejo prednost suhi hrani, ko je muca sama doma, saj ne oddaja neprijetnih vonjav in se ne kvari prehitro, to pa je glavni razlog za debelost pri mucah. Velik delež suhe hrane v mačji prehrani je med glavnimi povzročitelji težav s sečili. Muce, ki jedo samo suho hrano, popijejo več vode, a telo je še vedno ne dobi dovolj za vzdrževanje vseh telesnih funkcij. Tako živijo v konstantnem stanju dehidracije, kar vodi v težave z ledvicami in mehurjem. Zaradi visoke vsebnosti ogljikovih hidratov briketi lahko povzročijo sladkorno bolezen. Zagotovo ste že zasledili, da naj bi bili briketi odlični za čiščenje mačjih zob, pa žal ni tako. Večina muc ne žveči briket dovolj dolgo, da bi prišlo do kakršnega koli pozitivnega učinka. Nekateri proizvajalci hrane so celo oblikovali brikete večjih velikosti, ki naj bi spodbujali žvečenje in s tem čiščenje zob, vendar muce tudi večje delce preprosto pogoltnejo. Dodatna slabost suhe hrane je, da tudi v primeru žvečenja pusti na zobeh ostanke ogljikovih hidratov, ki spodbujajo nastanek kariesa.

V tem članku je pregledanih in razloženih le pet izmed mnogih zmot o mačkah, ki so plod človeške nevednosti in naivnosti. Na nas je, da se izobražujemo in izkoristimo vire in tehnologijo, ki nam je dandanes na voljo; od spletnih strani do knjig in poljudnoznanstvenih revij, razbijamo mite in razmišljamo s svojo glavo, da bomo mucam lahko omogočili čim boljše življenje, saj si to tudi zaslužijo.

Anja Šajn

Viri:
healthypets.mercola.com
cats.about.com
www.peteducation.com