Ko se nekdo sreča s posvojitvijo novega družinskega člana, še posebej, če je to prvič, ima v glavi veliko predsodkov in prepričanj, ki so mu jih predali sorodniki, prijatelji in znanci. Začasne skrbnice žal velikokrat ne prepričamo možnih posvojiteljev, da je njihovo razmišljanje zastarelo in nerealno. Ker živo bitje ne sme biti »muha enodnevnica«, temveč bo z vami živelo še veliko let, ga je potrebno trezno in odgovorno posvojiti. Obrnite se na zavetišče, društvo ali prostovoljce, ki sodelujejo z njimi!
»Posvojili bi mladička, čim manjšega, da ga lahko vse naučimo.«
Začasni skrbniki to slišimo najbolj pogosto in v srcih nas zaboli, ko pomislimo na vse zapuščene odrasle mačke, ki si ravno tako zaslužijo še eno priložnost. V skladu s 36. členom Pravilnika o zaščiti hišnih živali mačjih mladičev ni dovoljeno odvzeti od samice pred dopolnjenim 12. tednom starosti. Mladički, ki so z mamico do 12. tedna, imajo boljši imunski sistem in so bolje psihofizično razviti. Legla do te starosti ne ločujemo niti, če so brez mame, saj družba bratcev in sestric zelo vpliva na socializacijo. Če dobimo samo enega mladička, pa imamo prostovoljke doma običajno več mačk, ki lahko siroti predstavljajo nadomestne bratce, starše ali vzgojitelje.
Zelo težko je razumeti, kaj možni posvojitelji mislijo, »da ga lahko mi vse naučimo«. Mucki gredo v nov dom, ko znajo jesti sami, uporaba mačjega stranišča pa je samoumevna. Ali se bo nova mačka navadila na družbo drugih živali in kako jih bodo »staroselne« živali sprejele, je popolnoma odvisno od načina združitve in značaja obeh živali, velik pomen pa ima tudi spol. Zato je toliko bolj pomembno, da se začasni skrbnik in posvojitelj temeljito pogovorita, da skupaj dobita pravega družabnika in da ne bo kasnejšega »vračila« mačka.
»Odrasla mačka se ne bo nikoli navadila novega doma in lastnikov. Nekdanja prostoživečka pa ne bo nikoli zdržala v stanovanju.«
Odrasla mačka, še posebej, če je predhodno izgubila svoj topli dom, postane lahko zelo prilagodljiva in komaj čaka, da pride spet do mehkega kavča in polne skledice. Strah, da bo pobegnila od doma, je popolnoma odveč, če boste pazljivi pri odpiranju oken in vrat. Če živite v zares varnem okolju in je mačka navajena tudi zunanjega življenja, je ne smete kar prinesti domov in izpustiti na vrt. Na začetku jo je potrebno imeti le v hiši, da se navadi na nove lastnike in novo okolje, zunaj pa naj bo kasneje samo pod nadzorom. Prostoživečke so velikokrat prostoživeče, ne po svoji izbiri, ampak ker jih je lastnik zapustil. Take se ne bodo branile topline stanovanja. Slovenska zakonodaja veleva, da morajo lastniške živali biti vedno pod nadzorom, zato jim ne dovolite hoditi samim po svetu (še posebej ponoči) in predstavljati nevarnost v prometu.
»Preveč sprašujete/zahtevate/komplicirate, saj bi radi posvojili le mačka, ne pa otroka!«
Interesent, ki izgovori te besede, je v trenutku izbrisan s spiska možnih posvojiteljev. Kdor ne razume, koliko ljubezni, truda, časa in denarja porabijo začasni skrbniki, da, kot rečeno, »spravijo gor« mucka, tega ne bo štel za člana družine in zanj ne bo skrbel, kot si zasluži. Taki naj raje kupijo plišasto igračko ali kamniti dekorativni kipec za na vrt.
Če se vam zdi samoumevno, da ima začasni skrbnik rad začasnega gosta, kot da bi bil njegov, oseba, h kateri ste prišli po mačka, pa vas nič ne sprašuje, kako bo maček živel pri vas in ga zanima le povračilo stroškov, se raje obrnite in odidite. Če ima ta oseba doma mamo mačko in vsako leto prodaja njene mladiče, ki so seveda brez rodovnika, jo prijavite, saj 11. člen Zakona o zaščiti živali skrbniku hišnih živali veleva, da z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije ali sterilizacije/kastracije mora preprečiti kotitev nezaželenih mladičkov. (((ZANAROCNIKE)))
»Črne mačke prinašajo nesrečo, tigraste so preveč navadne, iščemo mačko posebne barve.«
Vsak najdenček je različen in nekaj posebnega. Starost, velikost, barva in dolžina dlake niso pomembni, mačko je treba spoznati v živo in ji dati v novem domu čas, da vas vzljubi in vam zaupa. Ogromno ljudi pride v zavetišče z zamislijo, kakšnega mačka si želijo, na srečo pa mnogi odidejo domov z mačko, ki navzven ni niti malo podobna mucki njihovih sanj, jim je pa značajsko pisana na kožo. Drugi gredo domov praznih rok, ker na voljo za posvojitev ni točno takšne mačke, kot so si jo zaželeli. Taki ljudje so na žalost pripravljeni vzeti lepega mucka tudi iz rok preprodajalca oziroma lastnika samičke, ki jo izkorišča le za zaslužek. Zavedati se je treba, da imajo mačke naravno življenjsko dobo 15 let in več, izbrati si moramo takega življenjskega sopotnika, s katerim bomo preživeli čim več lepih trenutkov. Če imate doma že eno mačko, pa se je treba osredotočiti predvsem nanjo in poiskati zanjo ustrezno kombinacijo. Tudi značajsko čudovit maček ima lahko slabe lastnosti, ampak kdo jih pa nima.
»Posvojnina? Ali mačke niso zastonj?«
Žal danes skoraj nič več ni zastonj. Občine zavetiščem, s katerimi imajo pogodbo, plačujejo le prvih 30 dni oskrbe, od 31. dne dalje pa je žival v breme zavetišča. Z zakonskega vidika so praviloma le zavetišča pristojna za nameščanje nikogaršnjih živali, ampak zaradi prevelikega števila brezdomčkov večkrat dobrosrčno priskočijo na pomoč društva in prostovoljci, ki običajno ne dobijo občinske podpore. Ti se preživljajo s posvojninami, z donacijami, prodajo unikatnih izdelkov, licitacij in podobno. Če vas zanima, koliko so finančno obremenjeni, pomnožite stroške (veterinarske, hrane in opreme), ki jih imate s svojo mačko, s številom mačk, ki jih imajo oni v oskrbi. Naj vam ta podatek sem in tja potrka na srce ter vas prepriča, da tudi nikogaršnje mačke ne živijo le od zraka in ljubezni.
»Svoji babici bi rad podarili mačko. Bi bila presenečenje za rojstni dan?«
Živali se nikoli ne podari nekomu drugemu brez njegove vednosti. Mačka ni kos oblačila, obdarjenec je ne more spraviti v omaro, če mu ni všeč. Velikokrat se zgodi, da babica s svojo željo ni mislila resno, ali pa si živali ne more privoščiti. Taka darila po navadi pridejo nazaj, ali še slabše, obdarjenci jih zapustijo. Kdor si želi štirinožnega prijatelja, naj si ga sam izbere, posvojnino pa lahko poravna sorodnik ali prijatelj kot darilo. Če brezdomčka posvoji upokojenec, je prav, da so sorodniki pripravljeni pomagati tudi pri kritju veterinarskih stroškov in stroškov prehrane. Veliko starejših ljudi bi bilo veselih družbe živali, vendar si jih zaradi prenizkih pokojnin ne morejo privoščiti. Potrebno je razmisliti tudi, kam bo šla mačka, ko bo njegov lastnik umrl. O tem lahko dorečete tudi v oporoki, saj dediči velikokrat odvečno mačko kar izpustijo na cesto.
To je le peščica zmot, ki jih možni posvojitelji izrečejo na posvojitvenem »izpitu«. Če med popravljavce spadate tudi vi, naj vas to tudi kaj izuči. Z dobro literaturo v roki in s poučnim klepetom v družbi pravih ljudi boste v kratkem razumeli, zakaj so začasnim skrbnikom šli lasje v zrak, ko ste izustili katerega od naštetih »biserov«.
Posvojitev naj ne bo impulzivna, še posebej pa naj ne bo iz usmiljenja. Če ste izkušeni, zelo potrpežljivi in ste pripravljeni v posvojenčka vložiti nekaj truda in časa, saj običajno zelo dolgo čaka na nov dom kopica značajsko zahtevnejših mačk, ki si ravno tako zaslužijo novo priložnost. Želimo si, da se za vsakega mačka najde topli dom.
Kimi
Objavljeno v drugi številki revije Mucek
