Ne pustite se speljati na led

Vse leto je mogoče v različnih časopisih zaslediti množico oglasov ljudi, ki prodajajo čistokrvne mačke brez rodovnika različnih pasem. Zaslediti je mogoče tudi prodajo mačk nenavadnih pasem, ki jih nihče od felinologov nikjer na svetu ne pozna. Pred kratkim je bilo v enem od časopisov z veliko oglasi zaslediti, da je nekdo prodajal perzijske mačke velike kanadske vrste. Poznavalci, rejci in razstavljavci se sprašujemo, le kakšne mačke naj bi to bile? Pred časom je bilo zaslediti tudi oglas, da nekdo prodaja himalajske perzijske mačke – vse lepo in prav, ta pasma seveda obstaja, vendar je še pisalo, da so te himalajske mačke tigraste in črne z oranžnimi očmi. To je velika zmota, saj imajo himalajske mačke svetlo, skoraj belo telo, modre oči in barvne oznake na določenih delih telesa. Podobnih primerov bi lahko naštela še veliko.

Kaj se skriva za temi oglasi?

Največkrat gre za ljudi, ki so daleč od rejcev, celo daleč od ljubiteljev mačk. Nekako so dobili pasemsko mačko s pretvezo, da jo želijo le za domačo ljubljenko (če so jo kupili pri resničnem rejcu, so morali v tem primeru običajno tudi podpisati izjavo, da bo mačka sterilizirana in ne bo uporabljena za nadaljnjo vzrejo). Kupili pa so jo seveda z namenom služenja denarja, da mačko izkoriščajo kot »proizvodni stroj za mladičke«.

Večina teh ljudi ve zelo malo o mačkah – niti ne kaj dosti o njihovi osnovni oskrbi in pravilni prehrani, kaj šele o značilnostih posameznih pasem, o genetiki, o problemih, ki se pojavljajo pri posameznih pasmah, o znakih obolenj in njihovem zdravljenju. Največkrat te mačke niso niti cepljene, kaj šele testirane pri veterinarju na razna obolenja, tako genetska kot pridobljena. Svoje mačke neprestano parijo in jih tako izčrpavajo, saj je njihov edini cilj proizvodnja mladičev za prodajo.

Mladički morajo čim prej zapustiti mamino oskrbo, da bo ta spet lahko dobila nove, tako jih ti ljudje (ki jim pravi registrirani rejci po vsem svetu pravijo »dvoriščni rejci«) prodajajo že, ko komaj dopolnijo šest ali sedem tednov, običajno pospremljeno z izjavo »saj že vse sam jé!«. Morda se ti ljudje res sploh ne zavedajo (saj nimajo potrebnega znanja), kako neprimerno in kruto je ločevanje mladičev od matere, pa ne samo to – tudi za zdravje in pravilno socializacijo mladičev na ta način ni poskrbljeno. (((ZANAROCNIKE)))

Mladički tako zapuščajo matere, ko bi jih ta ravno začela bolj intenzivno poučevati o vsem, kar mora mačka vedeti in znati, v igri z bratci in s sestricami pa bi pridobila potrebne socialne navade. Vesten (pravi) rejec bo v tem času tudi poskrbel za ustrezno veterinarsko oskrbo – odpravljanje zajedavcev, cepljenje proti nalezljivim mačjim boleznim in morda tudi nekatere teste, s katerimi odkrivajo določene bolezni prej, preden se te pojavijo. Mucki naj bi odšli v nove domove, ko dopolnijo 12 do 16 tednov starosti, saj je to običajno tudi čas, ko jim mačka dá vedeti, da je čas, da se osamosvojijo.

Pravi rejec bo s kupcem podpisal ustrezno kupoprodajno pogodbo in poskrbel za to, da bo novi lastnik imel vsa potrebna navodila za oskrbo in prehrano mačke ter bo tudi kasneje pripravljen pomagati z nasveti. Kupcu bo izročil tudi evidenčno zdravstveno knjižico za mačko, kjer bodo vpisana opravljena cepljenja in morda tudi potrdilo veterinarja, da je mačka ob dnevu nakupa zdrava, ter vpis rezultatov opravljenih testov. Vsekakor pa mačka ob nakupu ne bo imela vidnih zdravstvenih težav ali zajedavcev. Poleg tega bo izročil tudi originalno potrdilo o registraciji, ki je potrebno za vpis prenosa lastništva v rodovni knjigi, in svoj računalniški izpis rodovnika mačke, ali pa tako imenovani »certificirani rodovnik«, ki ga izda glavna pisarna svetovnega združenja ljubiteljev mačk.

Nekateri »dvoriščni rejci« svoje živali prodajajo celo v trgovine za male živali, kjer ti nesrečni mladički, kdo ve, kako dolgo v tesnih kletkah, v tujem okolju in brez primerne oskrbe čakajo na kupca.

Žal v Sloveniji nimamo zakona, ki bi prepovedoval prodajo živali v trgovinah, kjer za njih ni dostojno poskrbljeno. Nimamo zakona, ki bi ščitil živali, ki vendar imajo pravico do primernega okolja, hrane, veterinarja, zdravil in cepljenja, pa tudi nežne ljubeče roke svojega lastnika. Nimamo zakona, ki bi stopil na prste “kvazi” rejcem, in končno nimamo zakona, ki bi ščitil potrošnike. Prodaja mladiča, ki je oklican za predstavnika neke priznane pasme (zato da bi bil prodan po višji ceni), pa tega originalni mladičevi dokumenti ne dokazujejo, je čisto nič drugega kot zavajanje potrošnika!

Torej, ne pustite se speljati na led – pred nakupom dobro premislite in si priskrbite dovolj informacij.

 

Jožica Zrim

 

Objavljeno v četrti številki revije Mucek

 

Vir: www.macji-svet.org