Moji Piki v spomin

piki-v-spominSkotila si se 20.4.1998. Takoj, ko sem te videla, sem vedela, da boš moja mucka, črno-bela, s piko na hrbtu, si seveda dobila ime Pika.

Za materinski dan leta 2011 si imela težko operacijo, med katero sem trepetala zate, saj je veterinarka rekla, da morda umreš, da tvoje srce morda ne bo zdržalo operacije. Pa si preživela, se po tistem še bolj navezala name in mi poklonila še dobra 3 leta, ki sva jih preživeli skupaj.

Ko si prejšnjo spomlad dopolnila 16 let, sem bila prepričana, da jih boš doživela vsaj 20. Grozno dobro si se držala, bila si še vedno igriva, sicer malo počasna, ampak še vedno pri močeh. Potem pa si junija zaradi visokega očesnega pritiska oslepela. Tako fizično kot tudi psihično te je to uničilo, za vse si bila odvisna od nas, nič več nisi bila živahna in šlo je le še navzdol, do 8.8.2014, ko si se vdala in odpredla v večna lovišča.

Vedno si čutila, če sem bila žalostna. Vsaka slaba izkušnja je bila malo manj boleča, ker sem vedela, da se boš ti stisnila k meni, predla in me potolažila. Neverjetno, kakšna vez se je v teh letih spletla med nama.

Nate imam ogromno spominov, res si bila nekaj posebnega, pametna, lepa, včasih pa tudi zelo samosvoja in trmasta. Vsako noč si spala v mojem objemu in to je ena od stvari, ki jih najbolj pogrešam. Čeprav bi po eni strani dala vse, da bi te imela nazaj, po drugi strani čutim, da je tako boljše – zate je boljše, da si se rešila bolezni in trpljenja.

Niti tri mesece kasneje, 25.10.2014 nas je zapustila še tvoja 14-letna sestrica, ki smo jo klicali kar Siamka. Nekako sem imela občutek, da se bo kmalu za tabo poslovila še ona, saj sta se imeli zelo radi. Upam, da sta nekje skupaj, da pazita ena na drugo in da ne trpita več tegob, ki so vaju mučile na stara leta.

Pika, nikoli te ne bom pozabila. Ne mine dan, da ne bi mislila nate. Včasih te sanjam in to so najlepše sanje, iz katerih se nerada prebujam, saj te edino takrat še lahko pobožam in stisnem k sebi kot nekoč. Počivaj v miru, pikica zlata, in pazi na svojo sestrico.

Jasmina Nagy

Objavljeno v dvanajsti številki revije Mucek