Moje življenje

Tackina-zgodbaKje in kdaj točno sem se skotila, ne vem. Vem samo, da sem se v začetku marca 2007 odpravila na sprehod po soseščini Mirne poti v Celju. Srečala sem postavnega mačkona, ki je bil čisto podoben Garfieldu in še ime je imel po njem. Peljal me je k hiši, kjer je sam živel.

Ko so me zagledali, so bili nekateri navdušeni. Drugi pa spet ne. Še posebej je temu, da bi jaz ostala pri hiši, nasprotovala glavna lastnica, vendar pa se jaz nisem pustila odgnati. Moj zdajšnji lastnik (oziroma podnajemnik, kajti zdaj sem jaz šefica) se je strinjal, da ostanem rekoč, da je maček njihov, jaz pa njegova in da bom šla z njim, kamor se bo on odselil. Temu takrat sicer nisem čisto verjela, vendar sem takoj postala zanimivost hiše. Crkljali so me in razvajali verjetno tudi zato, ker sem bila že nekaj časa breja. Skotila sem prve štiri mladičke, čez nekaj mesecev spet štiri in v tretjem leglu spet štiri. Potem pa se je moj lastnik odločil, da me pelje k veterinarju na sterilizacijo. Dogovoril se je že za datum, me čuval in zapiral v stanovanje, da ne bi spet začela tekati za kakšnimi postavnimi mačkoni. V normalnih okoliščinah sem se podnevi gibala zunaj, ponoči pa sem spala v stanovanju, največkrat v postelji.

Nekega dne sem mu pobegnila skozi priprto okno, saj me je zunaj klical sosedov mačkon. Seveda sem spet postala breja. Kljub temu me je moj lastnik odpeljal na sterilizacijo, kar sem mu zelo zamerila. Takoj po posegu in prihodu domov sem se skrila pod posteljo in me en dan ni bilo na spregled. Sčasoma sem se seveda sprijaznila s svojo usodo. Veselo sem skakala naokoli ter lovila miši, ptice in male kuščarje. Drugače pa najraje lenarim pred televizorjem, na postelji, v posebnem prostoru omare in na svojem stolu, ki je pokrit z odejo in ga mora moj podnajemnik kar pogosto čistiti.

Tudi agilityja mi ne manjka, saj so v stanovanju predmeti tako razporejeni, da lahko skačem vsepovsod, tudi na omaro. Škode ne delam, vsaj ne takšne, da bi se kje kaj poznalo. Ko je v stolpnici vse mirno, se rada sprehodim po sedmen nadstropju, zaidem pa tudi nadstropje višje ali nižje.

Verjamem, da bova s tem mojim podnajemnikom ali pa sostanovalcem, kakor pač hočete, kmalu dobila večje in stalno stanovanje, po možnosti z balkonom, ki bo moral biti zastekljen.

Tačka   

Objavljeno v deseti številki revije Mucek