V uredništvu revije Mucek se srečujemo s številnimi dilemami ljudi, ki si želijo mucko, a je iz takšnega ali drugačnega razloga ne morejo imeti. Če je problem pomanjkanje časa ali ekonomskih sredstev – mucka je vendarle dolgoletna odgovornost – je seveda najbolj odgovorno, da se ne odločimo za lastništvo mačke. Če pa je težava »le« alergija na mačjo dlako, pa morda vendarle še ne gre obupati.
Ob brskanju po spletu boste našli številne sezname mačjih pasem, ki veljajo za hipoalergene, kar pomeni, da naj ne bi povzročale alergij. (((ZANAROCNIKE)))Na tej točki se mi zdi pomembno, da poudarimo, da hipoalergena mačka, ki bi jo prenašali vsi alergiki in astmatiki, ne obstaja.
A pojdimo lepo od začetka. Ko govorimo o alergiji na mačjo dlako, pravzaprav že v osnovi napačno poimenujemo vzrok alergijske reakcije. Pri alergijah, povezanih z živalmi, ne gre za to, da bi bili ljudje alergični na dlako samo, temveč se imunski odziv telesa sproži ob stiku z beljakovinami, ki so v koži, slini in drugih izločkih živali. V primeru mačk je to beljakovina, poimenovana Fel d 1. Kožo, slino in izločke pa imajo seveda vse vrste mačk. Alergije na beljakovine v mačji slini so najpogostejši vzrok za kihanje, srbečico in draženje sluznice, in ker se mačke z uporabo sline čistijo, se le-ta prenese tudi na njihovo dlako, kar pomeni, da se je alergenu ob lastništvu mačke nemogoče izogniti.
Ne obstaja torej mačka, ki ne bi imela sline, odmrlih kožnih celic (tudi če nima dlake) in drugih izločkov, obstajajo pa dokazi, da posamezni alergiki lažje sobivajo z nekaterimi vrstami mačk kot z drugimi, saj le-te proizvajajo manjše količine alergena. Torej ne obstaja ne-alergena pasma mačk, vendar pa določene pasme nekateri alergiki lažje prenašajo. Slednje je v največji meri odvisno od posamezne mačke in posameznega alergika – to, da neka mačka velja za alergikom prijazno, torej ne zagotovi, da bo posamezen pripadnik te pasme lahko uspešno sobival z alergikom. Ujemanje je potrebno ugotoviti na individualni ravni.
V kolikor je želja po mačjemu ljubljenčku zares velika, je vsekakor priporočljivo, da alergična oseba z izbrano mačko predhodno preživi nekaj časa, v obliki več krajših obiskov, medsebojne igre in božanja, da lahko zazna ali se bo alergija pojavila ali ne oziroma tudi v kako hudi obliki in s kakšnimi simptomi se bo pojavila. Če je želja dovolj velika, je včasih zares zgolj potrebno poiskati pravo mucko zase.
Za konec pa vam ponujamo še seznam pasem, ki veljajo za alergikom (bolj) prijazne:
– balijka
– bengalka
– korniš reks
– devon reks
– kratkodlaka orientalka
– ruska modra mačka
– sibirska mačka
– sfinga
– peterbald
– itd.
Maja Kalaš
Objavljeno v dvanajsti številki revije Mucek
