Mačke v srednjem veku

Srednji vek je bil za mačjo populacijo skoraj usoden. Ker se jihmacke-v-srednjem-veku je držal slab sloves so jih skoraj iztrebili.  Bi si upali pomisliti, da imajo mačke povezavo z hudičem?

Mačke so sicer imele v srednjem veku zelo pomembno vlogo, ki pa so jo ljudje žal podcenjevali. Lovile so miši in podgane in tako preprečile, da bi se le te preveč razmnožile. Miši so bile v tistem času velika nadloga, saj so kmetom uničevale pridelke. Podgane pa so v 14. stoletju prenašale smrtonosno bolezen kugo.

Kljub temu, da so mačke pripomogle k iztrebljanju miši in podgan, so pisatelji v tistem času mačko, ki je lovila glodavce primerjali z hudičem, ki vzame dušo človeku.

V dvanajstem stoletju se je povezava mačke z hudičem še okrepila. Okoli leta 1180 pisatelj Walter Map opisuje v enem izmed njegovih del, da se v ritualu čaščenja hudiča, le ta med svoje privržence spusti v podobi črnega mačka.

Heretično verske skupine so katoliški duhovniki obtoževali in preganjali, saj naj bi ti častili črno mačko v povezavi z hudičem. Očitali naj bi jim, da so bile mačke del verskega obreda, verniki pa naj bi molili za njih. Srednji vek je bil obdobje, ko ljudje preprosto niso znali razumeti vzrokov naravnih nesreč in bolezni, še manj pa živali in njihove značilnosti. Zaradi mačjih izjemnih sposobnosti, so le te prišle na slab glas. Niso si znali razlagati njihovih svetlikajočih oči ter njihovih izjemnih sposobnosti za gibanje v temi. Dandanes vemo, da so ti rezultat njihovega izjemnega sluha, nekoč pa so si to ljudje razlagali kot nekaj nadnaravnega.

Ljudje so preprosto verjeli, da imajo mačke, tako kot čarovnice, nadnaravne sposobnosti, zato sodelujejo med sabo. Če so videli mačko je bila to zanje podoba čarovnice skrita v mački.

Okrog leta 1400 je krščanska cerkev začela z kampanjo lova na čarovnice. Največkrat so to bile starejše ženske, ki so živele same in imele mačke. To so bile večinoma pametne ženske, ki so se ukvarjale z zeliščarstvom. Zaradi zdravilskih sposobnosti so bile obtožene čarovništva. Test s katerim so lahko ženske obtožene čarovništva dokazale, da so nedolžne, je bil zanje poguben. Vrgli so jih v reko, če so utonile so bile nedolžne, če pa so priplavale na vrh so bile krive. V vsakem primeru so izgubile življenje.

Kraljica Elizabete I, ki je bila velika sovražnica mačk, je leta 1565 v času vladanja organizirala prvo sojenje čarovnicam. Skozi desetletja se je zgodilo še mnogo podobnih sojenj. Obsojenke so prisiljeno priznale, da so se utelesile v mačko in tako ponoči napadale žrtve. Žrtve so bili predvsem majhni otroci. Prisiljeno priznanje je izhajalo tudi iz halucinacij. Ker so tako imenovane čarovnice tudi  same poskušale svoje zeliščne »zvarke« se je zgodilo, da so uporabile tudi katero od rastlin, ki povzroča halucinacije (razna plesniva žita).

Vse do 19. stoletja se je mačk držal sloves hudičevih glasnikov, zato so vedno tragično končale v ognju ali pa jih je doletela druga nesreča.

Še dandanes se ljudje obremenjujejo z črnimi mačkami, saj naj bi le te prinašale nesrečo. Vendar vsi, ki so kdajkoli imeli črnega kosmatinca doma vedo, da iz njih izhaja zgolj nesebična ljubezen.

Bralci revije Mucek se ne bi mogli manj strinjati z mnenjem ljudi v srednjem veku. To, da obožujemo mucke vseh vrst, radi obešamo na veliki zvon! Pokažite svojo ljubezen do mačk in svoj stil v enem. Naročite usnjen etui za telefon s potiskom mačk, ki bo zaščitil vaš telefon pred udarci in praskami, hkrati pa mu dal unikaten mačji videz! 😉

mucek_narocite

Lidija Puš

Viri:
www.angelfire.com
www.medievalists.net
Kristen Hampshire. Cat Lover’s Companion, 365 days Insight and Guidance for Living a Joyful life with cats. Quarry books, ZDA 2009.