Kosmata sreča na vrvici

Zunanji svet je našim mačkam vse manj naklonjen. Potrdilo za to se skriva v rednih poročanjih o najdenih strupenih vabah, v vse pogostejših povoženih živali na cesti in novicah glede vseh možnih grozot, ki jih je človek zmožen narediti nedolžnim bitjem.

Ljudje iščejo rešitve, kako svojim kosmatim prijateljem privoščiti varno sprehajanje na soncu in svežem zraku. Veliko mačk je seveda povsem zadovoljnih v zavetju svojega doma, ampak mnogo skrbnikov si vsaj enkrat postavi vprašanje, ali je to res dovolj.

Nekateri si le zamrežijo okna, drugi balkon ali teraso. Tretji si omislijo »mačje tesno« ograjo, četrti svojim mačjim damam privoščijo pravi raj: mačjak. Najcenejša ideja, ki postaja tudi vse bolj priljubljena, je sprehajanje mačke na povodcu. V preteklosti so bili taki sprehajalci deležni večinoma posmeha in začudenih pogledov, zdaj pa je to postal že skoraj vsakdanji prizor.

Kako pa se lotiti takega podviga? Najprej je treba pojasniti, da sprehajanje na povodcu ni primerno za vsako mačko, vsakega skrbnika in vsako okolje. Nekatere mačje dame ne marajo niti ohlapne ovratnice okoli vratu, za najbolj plašne pa so zvoki zunanjega sveta lahko pravi šok in razlog za paniko. Za skrbnike, ki so v nenehnem pomanjkanju časa in brez potrpežljivosti, je prav tako to neprimeren šport.

 1. korak: Navajanje na oprsnico

Kupiti moramo oprsnico in povodec, ki sta primerna za mačke. Pasje oprsnice so zasnovane drugače, zato se iz nje mačke brez večjega truda izmuzne. Oprsnico moramo najprej »predstaviti« mački, tako da ji dovolimo igranje z njo. Ko ji bo predmet domač, ji ga lahko namestimo za kratek čas; vsak dan za nekaj minutk, čas pa postopoma podaljšujemo. Med paski in kožo mora biti prostora za dva prsta!

 2. korak: Navajanje na povodec in sprehodi v stanovanju

Povodec pripnemo na oprsnico in čakamo na odziv kosmatinčka. Prvi sprehodi po stanovanju bodo namreč videti tako, da bo maček narekoval premike. Skrbnik mora povodec držati ohlapno, da ga žival čuti bingljajočega na svojem telesu, in korakati za njo.

3. korak (neobvezen): Kliker

Če želimo, je lahko naše sprehajanje vedno takšno: mačka dirigira oziroma pilotira, mi pa hodimo za njo. Z malo vaje in veliko potrpežljivosti si lahko sprehod poenostavimo! Kliker je napravica, katere zvok pomeni za žival »pravilno obnašanje = nagrada«. Z njim lahko svojo sosprehajalko naučimo nekaj ukazov, ki nam bodo prišli prav. (((ZANAROCNIKE)))

Najpomembnejši je nedvomno odpoklic. Glasno rečemo: »Piki (oziroma ime vaše mačke), pridi!« V trenutku, ko mačka priteče k nam, kliknemo in ji damo posladek. Ta ukaz je zelo uporaben, ko se želimo izogniti drugi živali ali človeku na poti s tem, da mačko vzamemo varno v naročje. Drugi način učenja ukazov je čakanje na pravilno obnašanje: ko se nam mačka sama od sebe približa, izgovorimo ukaz, ob prihodu pa kliknemo in nagradimo. Idej za učenje ukazov je še veliko: skok v naročje, skok na drevo ali drugo visoko površino, pobeg v transporter, čakanje, sprememba smeri …

4. korak: Sprehod v naravi

Ko vidimo, da se mačka na oprsnici in povodcu počuti domače, lahko spremenimo lokacijo sprehajanja. Iz varnega stanovanja moramo iti nekam v naravo, kjer vsaj na začetku ne bomo srečali ljudi ali drugih živali. Če je za mačjo princeso to prva izkušnja na svežem zraku, je najbolje, da jo pustimo v transporterju za nekaj minut, da opazuje okolico, prisluhne novim zvokom in da smrček ulovi nove vonjave v zraku. Nato vzamemo v roko povodec (ki je seveda že nameščen na mački), odpremo vratca transporterja in počakamo, da bodo štiri kosmate šapice stopile na travo. Naj se nam nikar ne mudi! Od trenutka, ko bo strah premagan, bo vse veliko lažje. Obstaja pa seveda možnost, da mačja dama ne bo navdušena nad zunanjim svetom, zato je ne silite ven iz transporterja. Za tiste bolj pogumne bodo začetni sprehodi le ovohavanje vsakega grma, drevesa, bilke trave, potem pa bodo že veselo skakljali kot tigri v pomanjšanem merilu. Priporočam, da nosite transporter s seboj, dokler se mačka povsem ne navadi na novosti zunanjega sveta. Ko se bo česa ustrašila, bo namreč začela »paničariti«, v naročju pa bo krilila s tačkami in vas opraskala.

Sprehajanje na povodcu je za nekatere mačke najljubši del dneva, za njihove skrbnike pa to predstavlja sprostitev v naravi. Če se odločite izvajati ta »šport«, se zavedajte, da bo to vsakodnevna obveznost, kot če bi imeli psa. Mačke se kmalu naučijo določene rutine, zato bodo vsak dan ob določeni uri mijavkale pri vratih in čakale, kdaj boste v roke prijeli povodec. Na sprehodih bodite seveda pozorni na okolico, da se boste še pravočasno umaknili kakšnemu spuščenemu psu ali kolesarju. Srečno!

 

Objavljeno v šesti številki revije Mucek