Odkar je človek začel graditi in posegati v naravni živalski prostor, vidimo na cestah ali ob njih ogromno povoženih živali. Eden izmed razlogov je neprilagojena hitrost in nepremišljena vožnja ljudi, ki se ne zavedajo, da so živali prav tako živa bitja, ki čutijo bolečino in jih ob pogledu na umirajoče sovrstnike popade občutek strahu in nemoči. Dolžnost nas ljudi je, da zavarujemo ta bitja in jim ob morebitni nesreči tudi pomagamo.
Kaj lahko storimo, ko opazimo povoženo žival?
Ne glede na to ali gre za mačka, psa, ježa, srno ali kakšno drugo živo bitje, ustavimo avto na varnem in preglednem mestu ter se vrnemo k ponesrečeni živali. Preverimo življenjske znake, kot so dihanje in srčni utrip. Nekatere živali obležijo in nam dajejo napačen vtis, saj mislimo, da so mrtve, pravzaprav pa so padle v globoki šok in popolnoma obnemijo.
Kaj storimo, če ugotovimo, da žival kaže življenjske znake? (((ZANAROCNIKE)))
Če žival kaže življenjske znake, takoj pokličemo v pristojno zavetišče, ki bi do poškodovane živali po ustaljeni praksi moralo priti v štirih urah po prejetem klicu. V kolikor poudarimo, da je resnično nujno, in jih prosimo, če lahko malo pohitijo, lahko pridejo tudi prej. Včasih se zgodi, da zavetišče enostavno zavrne sprejem živali, čeprav bi moralo sprejeti in preko izbrane veterinarske službe nuditi takojšnjo prvo pomoč vsaki poškodovani živali. Prav tako bi zavetišče moralo živali nuditi oskrbo vse dokler si ne bi popolnoma opomogla in bila pripravljena na odhod v nov dom. Če zavetišče zavrne žival je njeno življenje odvisno od naše pomoči in prav je, da v takšnem primeru ravnamo hitro in premišljeno. Poškodovano žival položimo v del avtomobila, kjer bo varna in zavarovana pred neugodnimi sunki, premiki in udarci, ki bi jih lahko utrpela med transportom do veterine. Izberemo najbližjo veterinarsko ambulanto za hišne živali. V kolikor se je to zgodilo ponoči, poiščemo najbližjega dežurnega veterinarja. Ko smo opravimo svojo dolžnost in pomagamo poškodovani živali, se moramo zavedati, da bomo po prihodu v ambulanto po vsej verjetnosti morali kriti veterinarske storitve vseh posegov, ki jih bodo opravili na živali. V kolikor nam tega zalogaja naše finančne zmožnosti ne dopuščajo, vendarle ne obrnimo hrbta poškodovani živali in se poskušajmo obrniti na bližnje delujoče društvo za zaščito živali. Razložimo jim, kje smo našli poškodovano žival, v kakšen stanju je bila, kaj vse smo naredili zanjo in da naše finančne zmožnosti preprosto ne dopuščajo zdravljenja, ki bi ga žival za svoje preživetje nujno potrebovala.
Kaj storimo, če je žival mrtva?
V kolikor povožena žival ne kaže življenjskih znakov, pokličemo higiensko službo, ki je pristojna za odstranitev trupel poginulih živali. Preden odpeljemo naprej, poskrbimo, da je truplo umaknjeno s cestišča, vendar še vedno na dovolj vidnem mestu, da ga bodo pristojni organi lahko opazili in odstranili.
Sandra Kuhar
Objavljeno v enajsti številki revije Mucek
