Poletje je v polnem razmahu s tem pa tudi aktivnost zunanjih zajedavcev, ki prežijo na naše mačke. Med najpogostejše uvrščamo tudi garje, ki povzročajo kožno bolezen, ki jo z drugo besedo imenujemo garjavost. Kako jo prepoznati, kako ukrepati ob pojavu le te in kako okužbo kar najbolj preprečiti pa vam tokrat predstavljamo v spodnjem prispevku.
Kaj sploh je garjavost?
Garjavost je kožna bolezen, ki jo povzročajo zunanji zajedavci, imenovani garjavci. Poznanih je več različnih vrst garjavcev, ki pa posledično tudi povzročajo različne tipe garjavosti: kožno garjavost, demodikozo ali ušesno garjavost.
Prvi tip garjavosti je kožna garjavost, ki jo povzroča garjavec, ki se naseli v vrhnjo plast kože. V le to vrta rove in odlaga jajčeca vanjo, iz katerih se izležejo ličinke. Spremembe, ki jih le ta povzroča na koži in dlaki, se najprej pojavljajo na mestih z manj dlake, kot so trebuh, okončine, konice uhljev in prsni koš. Na teh predelih dlaka odpade in pojavi se rdečica. Mesta okužbe povzročijo hudo srbečico in rdeče izpuščaje, na katerih zaradi praskanja lahko hitro nastanejo kraste. Zaradi stalnega praskanja in grizenja kože lahko to hitro vodi do sekundarne bakterijske okužbe. Najbolj ogroženi in dovzetni za okužbo so pri mačkah mačji mladički.
Drugi tip garjavosti imenujemo demodikoza, pri kateri garjavci živijo v dlačnih mešičkih v koži. Le ti predstavljajo del naravne mikroflore na mačji koži, kar posledično pomeni, da sobivajo z mačko in ji načeloma ne povzročajo težav razen v primeru, ko mački pade odpornost. Vzrokov za padec odpornosti pa je lahko več, od bolezni (sladkorna bolezen, mačja levkoza …), uporabe določenih zdravil do stresa, ki ga lahko povzroča selitev, gonitev, brejost in podobne stresne situacije. Demodikoza se lahko razvije v dveh oblikah, kot posamezne spremembe na okončinah in glavi ali kot spremembe po celem telesu. V obeh primerih so sprva okuženi predeli rdeči, dlaka izpade, kasneje pa lahko predel posivi in ustvarijo se kraste ter mozolji, ki močno srbijo.
Ušesna garjavost pa je tretji tip garjavosti, ki se pojavlja na področji ušes, natančneje v koži okoli uhlja in v mačjem sluhovodu. Garjavci povzročijo vnetje zunanjega sluhovoda, za katerega je najpogostejši znak ušesni izcedek rjave barve. Mački povzročajo hudo srbečico na predelu ušes, kar sproža pri mačkah močno praskanje in stresanje z glavo.
Kako lahko pride do okužbe?
Zavedati se moramo, da se nekatere garje lažje prenašajo kot druge, a kljub temu previdnost ni nikoli odveč. Ušesne garje so najpogostejši tip garij pri mačkah, saj so izredno nalezljive, prenašajo se z direktnim kontaktom ali indirektno preko mačje opreme. Prav tako se lahko mačke okužijo z njimi preko psov in njihove opreme. Garje, ki pa povzročajo kožne garje, pa se prav tako prenašajo z direktnim kontaktom med mačkami ali indirektno preko okolice (mačja oprema, odeje …), vendar niso tako pogoste kot ušesne. Medtem se demodikoza ne prenaša med odraslimi mačkami, ampak se lahko prenaša zgolj iz mame na mladičke.
Kako zdraviti garje?
Ob prvih znakih ali ob prvem sumu na garjavost je nujen obisk veterinarja. V prvi vrsti bo potrebno odvzeti vzorce kožnega ostružka, če gre za sum kožne garjavosti ali demodikoze, ali odvzeti vzorec iz sluhovoda, če gre za sum na ušesne garje. Kožno garjavost potrdi veterinar z mikroskopskim pregledom kožnega ostružka. Zdravljenje tega tipa garjavosti poteka z insekticidnim zdravilom, ki ga veterinar daje mački 2 do 3 krat na 14 dni. Ušesno garjavost veterinar prav tako potrdi na podlagi mikroskopskega pregleda vzorca iz sluhovoda mačke in kot pri kožni garjavosti tudi tukaj zdravljenje poteka z vnosom insekticidnega zdravila 2 do 3 krat v razmiku 14 dni. Obenem pa je pri tem tipu potrebno sluhovod mački tudi redno čistiti in vanj dajati še ušesne kapljice z insekticidom. Zdravljenje demodikoze pa je nekoliko bolj zahtevno, kot druga dva tipa garjavosti. Veterinar na podlagi klinične slike in analize kožnega ostružka potrdi demodikozo, zdravljenje le te je dolgotrajno in lahko traja tudi do več mesecev odvisno od mačke do mačke.
Ali se garjavost prenaša tudi na človeka?
Vprašanje, ki se poraja mnogim lastnikom v glavi, je, ali se garjavost lahko prenese tudi na ljudi. Na našo žalost se kožna garjavost lahko prenese tudi na ljudi, medtem ko se ušesna garjavost in demodikoza ne.
Kako zaščititi mačko pred garjavostjo?
Seveda pa lahko svojo mačko tudi preventivno zaščitimo pred garjavostjo. Priporočljiv je mesečni nanos sredstev, ki vsebujejo insekticid, ki preprečuje okužbo z garjami. Priporočamo vam, da se o izbiri le teh dobro posvetujete s svojim veterinarjem, ki vam bo svetoval specifično za vašo mačko. Kljub temu pa je pomembna tudi dobra higiena okolja, v katerem živi mačka, redna higiena opreme in tudi nje, sploh ušes.
Vesna Kropf
VIRI:
https://pets.webmd.com/cats/cat-mange-scabies
https://firstvet.com/us/articles/notoedric-mange-scabies-in-cats
