Ekološka vloga mačke

Mačke so kozmopolitska vrsta, kareko vloga mačke 2 pomeni, da jih najdemo praktično povsod po svetu. Z vidika evolucije so izjemno uspešna živalska vrsta, saj živijo v zelo različnih okoljih. Prenesejo od najvišjih do najnižjih temperatur in se gibljejo po najvišjih gorah in po najbolj vročih puščavah. So izjemno prilagodljive in jih trenutno najdemo na vseh kontinentih razen na Antarktiki, prisotne pa so tudi na večini otokov. Število mačk na svetu ocenjujejo na okoli 600 milijonov. Do takšne zastopanosti po celem svetu pa ta živalska vrsta ni prišla brez pomoči človeka. Ko so ljudje poseljevali svet so namreč mačke pogosto prinesli s sabo kot domače živali. Poglejmo, kako je mačka pravzaprav postala domača žival.

Lahko rečemo, da so dejansko udomačile same sebe. Proces udomačitve se je začel več kot 10,000 let nazaj na srednjem vzhodu, ko so prve agrikulturne družbe začele obdelovati zemljo in shranjevati pridelek. Shranjene žitarice so postale raj za miši, podgane in druge glodavce. Predniki današnjih domačih mačk so hitro ugotovili, da se v bližini ljudi nahajajo najbogatejša lovišča njihovega plena, zato so se začeli naseljevati v okolici kmetij. Človeku je bila mačja družba seveda dobrodošla, saj so spretni plenilci poskrbeli, da se v skladiščih žitaric niso preveč namnožili škodljivci. Tako so ljudje in mačke pričeli živeti v sožitju in se kmalu drug na drugega navadili ter se tudi navezali. Ljudje so mačke začeli sprejemati v svoje domove in jim nuditi zaščito. Mačke pa so svojo navado, da lovijo manjše živali, ohranile do danes.

(((ZANAROCNIKE)))

Kakšen vpliv imajo mačke na vrste, ki jih lovijo? Zaenkrat je o tej temi znanega zelo malo, podatki so nezanesljivi in pogosto kontradiktorni. V naravi mačke je, da lovi. Nekaterim prostoživečim mačkam lovljenje predstavlja glavni vir preživetja, vendar pa je znano, da tudi dobro rejene domače mačke pogosto lovijo, saj to počnejo nagonsko. Najpogosteje lovijo in ubijajo majhne sesalce, pa tudi ptiče, ribe, dvoživke in plazilce. Ekološka vloga mačk je zapletena – mačke namreč s svojim lovom na manjše živali povzročajo različne učinke na številčnost živalskih vrst. Nekateri učinki so za človeka zelo dobrodošli – mačke namreč kontrolirajo število podgan. Podgane so znani škodljivci, ki se zelo hitro razmnožujejo in pri ljudeh na splošno povzročajo več škode kot koristi. Navsezadnje je lovljenje škodljivcev razlog, da so ljudje in mačke oblikovali »zavezništvo«, ki je nato pripeljalo do čudovitih prijateljstev, ki se med nami in našimi mačkami pletejo danes. Z lovljenjem škodljivcev pa pomagajo tudi drugim živalskim vrstam. Podgane so namreč znane po tem, da tudi same lovijo ptičja jajca in mladiče, zato lahko mačke z zmanjšanjem populacije podgan dejansko pozitivno vplivajo na populacijo ptic, kar je še posebej pomembno pri ogroženih vrstah ptic.

Slovenija spada med dežele, kjer število mačk narašča. Na žalost vzroka za to ne moremo pripisati le vedno večjemu številu ljudi, katerim so mačke osvojile srca in so jih zato izbrali za svoje domače živali, za katere tudi vzorno skrbijo. Trend naraščanja je trenutno značilen za večino zahodne Evrope, kjer so se prostoživeče mačke ponekod namnožile že prek zmogljivosti okolja – to pomeni, količine živega plena, ki je na voljo. Razlog za to je najverjetneje zadostna količina hrane v mestnih okoljih, ki si jo mačke zagotovijo s svojo spretnostjo brskanja po odpadkih. Kako pa se godi tem mačkam in kako jih v svoji bližini sprejemamo ljudje?

Prostoživeče mačke so tiste mačke, ki nimajo svojega človeškega prijatelja, ki bi skrbel za njih. V mesta so te mačke večinoma prinesli ljudje. S tem, ko se domače mačke izgubijo ali so zavržene, potem pa na prostem preživijo in se razmnožujejo, nastaja neskončno velika populacija ne udomačenih mačk. Te se lahko tekom življenja privadijo na ljudi, tiste manj srečne, ki imajo z ljudmi v zgodnjem življenju slabe izkušnje, pa se ljudi zelo bojijo in so lahko celo napadalne. Take mačke običajno ne hodijo v bližino bivališč ljudi in si morajo hrano poiskati drugje. To pomeni, da morajo za preživetje loviti, kar pa v nekaterih okoljih vodi v ekološki problem, saj mačke pobijejo zelo veliko ptičev. Nekatere raziskave poročajo, da domače mačke z lovljenjem povzročajo škodo, saj prispevajo k hitrem zmanjševanju populacije ptic na mestnih območjih, čeprav je pomen tega učinka še zelo neraziskan in vprašljiv. Tako so prostoživeče mačke morda tudi sokrive za izumrtje nekaterih vrst ptic. To pa nikakor me pomeni, da so prostoživeče mačke škodljivci, ki bi jih bilo potrebno iztrebiti! Ta problem je namreč v osnovi povzročil človek s svojim ravnanjem, zato je tudi človekova dolžnost, da ga poskuša rešiti. Ponekod po svetu se ljudje poslužujejo skrajno krutih metod za zmanjševanje števila prostoživečih mačk, na srečo pa se vedno bolj uveljavlja metoda »ujemi-steriliziraj-vrni«. Ta metoda ni samo veliko bolj humana, temveč je tudi bolj učinkovita in stroškovno ugodna metoda kontrole naraščajoče mačje populacije. Lokalna zavetišča in društva za zaščito živali se trudijo nadzirati populacije prostoživečih mačk tako, da mačke lovijo, jih sterilizirajo ali kastrirajo in cepijo ter nato spustijo nazaj na prosto. Tam lahko mačke še naprej živijo normalno življenje, le da se ne morejo razmnoževati.

Hitro naraščanje števila prostoživečih mačk je rezultat partnerstva med človekom in mačko, ki je skrenilo s poti. Namesto da s prstom kažemo na mačke (ali katerokoli drugo živalsko vrsto!), moramo ljudje najprej pošteno pogledati sebe in pomisliti kako smo s svojim delovanjem okrnili naravo, v kateri so živali živele že mnogo pred nami. S spreminjanjem njihovega okolja smo jih izrinili, ali pa prisili, da se prilagodijo. Da bi tem živalim pomagali, moramo svoje moči usmeriti v discipliniranje največjega krivca za uničenje okolja in izumrtje živalskih vrst – človeka.

Ana Ažman

Viri:
https://en.wikipedia.org/wiki/Cat
http://www.ecology.com/2013/08/27/global-impact-feral-cats/
http://www.alleycat.org/page.aspx?pid=325