Pogosta težava, s katero se srečajo številni lastniki mačk, je tudi grizenje in praskanje ter agresija med igro.
Mačke potrebujejo v svoji rani mladosti predvsem aktivno medsebojno igro, da lažje razvijejo svoje motorične sposobnosti in telesno pripravljenost, se naučijo spretnosti za reševanje problemov in imajo priložnost za razvijanje svojih socialnih veščin v druženju s pripadniki lastne vrste.
Zelo pogosto je torej sodelovanje mačjih mladičkov v grobi, aktivni igri, ki še najbolj spominja na nekakšno medsebojno “ravsanje”, saj je povsem normalno da mačke med igro druga drugo grizejo, vlečejo za repe, praskajo in suvajo s tačkami. Na ta način se mačka nauči kje so meje dopustnega in kakšno grobost si še lahko dovolijo med igro.
Neuki opazovalci človeškega rodu so pogosto najprej začudeni, marsikdaj pa tudi nekoliko prestrašeni in se pogosto bojijo, da bi bila lahko takšna mačja agresija usmerjena tudi proti njim.
Zato je pomembno, da mlado mačko naučimo tudi pravilne igre s človekom. To pomeni, da ji ne pustimo grizenja in praskanja in ob vsakem znaku agresivnega vedenja igro nemudoma prekinemo. Tako se bo mačka naučila, da je nagrajena le za lepo, nežno igro.
To pa ne pomeni, da se boste z mačko le crkljali in igrali kot si želite vi. Njen naravni plenilski nagon morate usmeriti v druge oblike igre – na primer lovljenje ‘vabe’ na palici, ‘ubijanje igrače’, itd.
Mačke se namreč igrajo na dva načina: samostojno in socialno. Med samostojno igro lahko mački dopustite, da se igra bolj napadalno, medtem ko med socialno igro (z drugimi mačkami in domačimi ljubljenčki ter z ljudmi) agresija ne sme biti sprejemljiva. Čeprav odrasli razumemo, da gre za igro, pa se lahko otroci grizenja in praskanja med igro ustrašijo, obenem pa občutek ni nič kaj prijeten in tudi rana se lahko grdo vname.
Agresija mačk
Mačke seveda občasno pokažejo agresijo tudi v kontaktu s človekom, najpogosteje takrat, kadar so prestrašene in se na ta način odzovejo na neznane dražljaje in opozorijo na svoje nezadovoljstvo. Med igro pa mačke načeloma ne kažejo agresije, razen, če v fazi socializacije niso bile ustrezno naučene kje so meja.
Ker se mačke po navadi igrajo tiho, so renčanje, sikanje in prhanje prvi jasni opozorilni znaki agresivnega vedenja, ki ga morate še pravočasno opaziti in ukrepati preden preraste v navado.
Če živite z mačko in ste kot skrbnik edini družabnik pri igri, boste lahko hitro razbrali tudi govorico telesa vaše mačke. Kadar mačka med igro skoči vstran ali usloči svoj hrbet, boste vedeli, da se sprva mirna igra že preveša v nekoliko bolj napadalno vedenje.
Kako lahko zmanjšate agresivno vedenje mačke
Prvi namig je zagotavljanje velikega števila raznolikih igrač, tako, da lahko sama določi svoje preference. Mačke večinoma zelo uživajo v igranju z majhnimi, živo pisanimi in premikajočimi se predmeti, ki spominjajo na plen, kot so majhne plišaste miške, žogice, mačja peresa, viseči predmeti, klobčiči volne in podobno. Prav tako pa imajo zelo rade kartonske škatle vseh velikosti in oblik, ki jih lahko nemoteno uporabljajo za raziskovanje, skrivanje in igrivo uničevanje.
Vsaj enkrat dnevno namenite svoji mački čas za skupno aktivno igro, ki naj traja vsaj deset minut. Ugotovite v katerem obdobju dneva je mačka najbolj aktivna in igriva, ter temu prilagodite svojo dnevno rutino tako, da ta čas izkoristite za intenzivno igro s svojo ljubljenko.
Kadar začne med igro kazati znake agresije, poskusite s preusmerjanjem njene pozornosti in sicer bodisi z metanjem žogice ali z igro s peresi na dolgi palici, da se mačka med igro tudi oddalji in nekoliko odmakne od vas. Kadar gre igra predaleč in mačka postane preveč agresivna, igro prekinite.
Če je mačka kljub temu še vedno napadalna, dosledno uporabljajte časovni premor med igro, takoj, ko le-ta postane agresivna. Nikoli ne dovolite mački, da se igra z vašimi rokami ali nogami, da vas grize ali praska. Nikoli fizično ne kaznujte svoje mačke, ne poskušajte blokirati njenih gibov in je ne poskušajte loviti, saj bo vse to razumela kot pobudo za nadaljnje napadanje. Če ne gre drugače, lahko mačko rahlo poškropite z vodo (iz steklenice s pršilom, ki ne oddaja zvoka), da se umiri in jo tako odvrnete od nadaljnjega napadanja. Nato takoj preusmerite njeno pozornost na igračo, ki jo seveda vržete čim dlje od sebe.
Takšno urjenje lahko sicer traja kar nekaj časa, vendar pa lahko z doslednostjo, vztrajnostjo in potrpežljivostjo uspešno odvadite mačko agresivnega vedenja in usmerite njeno energijo v igranje z igračami, namesto napadalnega igranja z vami.
Maja Kalaš
Vir: pets.webmd.com
