Življenje zunanjih mačk

Živimo v 21. stoletju. Stoletju, ko je porast ljudi dosegel sam vrh. S samim naraščanjem človeške populacije pa je temu primerno ogromno motornih vozil, lastniških živali, pa tudi živalim manj prijaznih ljudi. Ljudem se nemalokrat tudi mudi in velikokrat se ne ozirajo in ne pomislijo, da jih za naslednjim ovinkom čaka mačka, ki  ima namen prečkati cesto. Seveda voznik ni kriv, če mu mačka nekoga drugega nepričakovano skoči pred avto. Lastnik živali prevzema prav vse posledice in odgovornosti za svojo žival. Nemalokrat pa smo ljudje slepi in gluhi za zakonske predpise, kateri določajo, da mora žival biti pod nadzorom. Nemalokrat pa tudi nismo pozorni na to, kaj se dogaja z našo mačko, ko nas ni zraven. Ljudje radi mislijo, da smo še vedno v prejšnjem stoletju, ko so mačke bile pretežno lovke in uničevalke škodljivcev. Pa vendar tudi mi ne živimo več v jamah in lovimo živali. Zakaj bi to moralo veljati za naše živali?

Svoboda, ki se velikokrat prehitro konča

Z dobrimi nameni odpremo naši novi in še čisto mladi ter neizkušeni mački vrata v zunanji svet. »Naj izkusi svobodo« si sami pri sebi mislimo. »Saj bo prišla nazaj, ko bo lačna. Meseci minevajo in mačka se vsako noč vene na svoj večerni obrok. Neke noči pa mačke ni od nikoder. Spet se tolažimo in menimo, da se bo že vrnila. Ker minejo dnevi, naposled tedni, mačke pa še kar ni, obesimo letake in pokličemo lokalna zavetišča. Mačka, ker ni čipirana, tako kot večina slovenskih mačk, se nikoli ne najde. Kdo ve, kaj se je z njo zgodilo. Lahko, da jo je povozil avto, zastrupil sosed, poškodoval sosedov mulc, za katerega je itak vedno veljalo, da ni kdo ve kak ljubitelj živali. Lahko, da je preprosto izginila, ker jo je nekdo ukradel. Vse te stvari in še mnoge druge povzročajo žalostno dejstvo, da je povprečna življenjska doba zunanjih mačk, drugače dolgožive vrste, le usodnih nekaj let.

Ljudje se ne zavedamo, kakšna odgovornost je imeti žival

Ko si omislimo žival moramo vedeti, da zanjo prevzemamo vso odgovornost. To pa zajema osnovne stroške kot so: Kvalitetna hrana, cepljenja, čipiranja, oprema, ter tudi dražje veterinarske stroške.

Odgovorno skrbništvo pa ne zajema samo denarja, temveč  tudi to, da bomo zagotovili varnost naše živali in da bomo poskrbeli, da ne bo ogrožala drugih ljudi in živali. Pa tudi, da ne bo brezglavo tekla po sosedovih vrtovih in opravljala fizioloških potreb kar sosedu pred pragom. Marsikdo zato ne prenese mačk, jih poškoduje ali zastrupi.

Dnevno slišimo zgodbe, kako je od nekoga mačko zbil avto, ubil sosedov pes, ali se pa ni nikoli vrnila. Kot primer bom navedla svoje znance. Od kar pomnim so se selili iz vasi iz vasi, na vsakem kraju so njihove mačke kotile. Šlo je za več legel letno, saj je bilo mačjih mater več. Žal so prvikrat živeli ob prometni cesti tako, da je urbana selekcija poskrbela, da je preživela ena sama mačka, pa še to je bila mati mačjih mladičev. Ko so se preselili drugič, je njihov  maček, katerega so si priskrbeli naknadno, izginil. Vrnil se ni cel teden. Po tednu dni se je vrnil ves krvav, s 3-kratnim zlomom čeljusti, maček bi brez veterinarske oskrbe kmaku poginil v mukah.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Anja Kosi