Ali veste, da je na Kitajskem tiger kralj živali? Vzorec na tigrovi glavi je kitajska pismenka, ki pomeni kralj. Zato je kitajsko prebivalstvo verjelo, da je tiger naravno rojen kralj. Skupaj z zmajem in kitajskim samorogom, ki nista resnični bitji, tudi tiger predstavlja simbol zaščitnika prebivalstva. Ker je tigrov v naravnem okolju vse manj, bodo morda v prihodnosti o njih krožile le legende. V Živalskem vrtu Ljubljana lahko obiščete mlad par sibirskih tigrov. Dveletna samica je k nam prišla iz ZOO Magdeburg na severu Nemčije, leto in pol star samec pa iz Šošto ZOO na Madžarskem. Zanju smo zgradili štiri tisoč kvadratnih metrov veliko naravno ogrado, ki smo jo poimenovali azijski gozd.
Tigri lahko živijo v najrazličnejših življenjskih okoljih, od hladnega iglastega gozda na severu Kitajske do tropskih deževnih gozdov jugovzhodne Azije, kjer so vse leto stalne temperature in visoka zračna vlažnost. Živijo tudi v tropskih suhih gozdovih in savanah, pa tudi v mangrovi in priobalnih močvirjih.
Velikost življenjskega prostora tigra je odvisna od količine plena na njegovem območju. V osrednji Indiji in Nepalu, kjer je dovolj plena, živijo samci tigrov na območju velikem od 12 do 95 km2. Na daljnem vzhodu Rusije, kjer plena primanjkuje, pa samci živijo na območju velikem do 400 km2. Območja samic so po navadi manjša. Na območju enega samca lahko živi več samic. Meje svojega območja označujejo z urinom, iztrebki ter praskanjem po tleh in deblih.
Tigri spijo, ležijo in si negujejo kožuh 20 ur na dan. Dejavni so le štiri ure. Razlog je v tem, da imajo razmeroma majhno srce v primerjavi s telesnim volumnom, zato niso tako vzdržljivi kot psi.
Tigri so samotarji. Plen zasledujejo in ga z osmih metrov s svojimi dolgimi skoki dohitijo. Zagrabijo ga s sprednjimi nogami, dolgimi kremplji in z zobmi. Kratek obrazni del še poveča moč ugriza. Plenijo jelene, bivole, lose, srne, divje svinje, poljske zajce, ježevce, langurje in makake. Hkrati lahko pojedo do 18 kilogramov mesa, nato se več dni ne prehranjujejo. Vsak tiger na leto upleni od 40 do 70 živali, pleni pa vsakih pet do osem dni.
Tigri se združujejo le v času parjenja. Po stodnevni brejosti samica skoti do šest mladičev, ki se skotijo slepi in nebogljeni, tehtajo pa približno kilogram. Osamosvojijo se stari leto in pol do dve leti in pol.
Tigri živijo na našem planetu že več kot dva milijona let. Še v 19. stoletju je živelo v Aziji in vzhodnem delu Evrope okoli sto tisoč tigrov devet različnih podvrst. Leta 2008 so znanstveniki potrdili, da danes živi le še od 3.800 do 5.210 tigrov v majhnih in izoliranih populacijah. Balijski tiger je bil iztrebljen v štiridesetih, kaspijski v sedemdesetih in javanski v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Za južnokitajskega tigra pa ne vemo, ali sploh še živi.
Tigrov je vse manj, ker človek uničuje njihovo življenjsko okolje, zato mu primanjkuje plena, s človekom tekmuje za hrano, ta pa ga lovi zaradi kože in drugih delov, ki jih ljudje uporabljajo v tradicionalni azijski medicini in tradiciji (na primer obredne noše). Med letoma 1875 in 1925 so samo zaradi športnega lova v Indiji ubili 57 tisoč tigrov. V petdesetih letih so pobili desetkrat več tigrov, kot jih danes sploh še živi v naravi. Prepovedana trgovina z ogroženimi živalskimi vrstami je tretja najdonosnejša trgovina na svetu, uvršča se takoj za ilegalno trgovino z drogami in orožjem. V tej trgovini se letno obrne šest bilijard ameriških dolarjev. Tradicionalna kitajska medicina je leta 1996 umaknila dele tigrov iz svojega seznama legalnih zdravil. (((ZANAROCNIKE)))
Leta 1997 sta Londonska zveza živalskih vrtov in Global Tiger Patrol ustanovila organizacijo »21. stoletje tigra«, ki si prizadeva ohraniti tigre v naravnem okolju. Leta 2003 smo se tem prizadevanjem pridružili tudi evropski živalski vrtovi, med njimi tudi ZOO Ljubljana.
Vsak lahko pomaga pri ohranitvi tigrov v naravnem okolju tako, da smo prizanesljivi opazovalci narave, kot odgovorni ekoturisti podpiramo lokalne ohranitvene programe, pazimo, kaj kupujemo, saj z mnogimi spominki naravnega izvora podpiramo uničevanje vrst in naravnega okolja! Na počitnicah pazimo, kaj jemo, saj je na meniju pogosto meso ogroženih živalskih vrst! Pomagamo lahko z izbiro izdelkov, ki so pridobljeni naravno in etično, ter tako, da ne kupujemo živih divjinskih živali zato, ker se nam smilijo. Vsako, ki jo »rešimo«, nadomesti nova iz narave!
V naravnem okolju tigrov poteka devet projektov, ki si prizadevajo za njihovo ohranitev. Naravovarstveniki kupujejo gozd, pogozdujejo, izobražujejo lokalno prebivalstvo in divje lovce preusmerjajo v turistične vodnike. Ko ohranjamo tigra, ohranjamo tudi njegov življenjski prostor ter s tem vse rastlinstvo in živalstvo na njegovem območju. Če ohranimo gozdove, da bodo v njih preživeli tigri, jih bomo ohranili tudi za nas, ljudi.
Irena Furlan
Objavljeno v sedmi številki revije Mucek
