Predenje

Predenje predstavlja nekaj mističnega zaradi načina izvedbe, čeprav njegova funkcija še ni povsem raziskana. Pojavlja se ob mijavkanju in je namenjeno tako lastnikom kot drugim mačkam. Predenje se pojavi, ko mačka skoti ali ko išče partnerja za parjenje, ob negi, spanju in tudi v okolju, kjer se počuti dobro. Prav tako pa se predenje lahko pojavi tudi v agresivnih situacijah ali celo ob močni bolečini, saj naj bi tako mačka zmanjševala svoj stres. Nič nenavadnega ni, če mačka prede tudi pred smrtjo. Tovrstno »zadnje predenje« lahko izraža strah ali tesnobo.

Predenje se pojavlja pri večini majhnih mačk, tudi pri risih in pumah. Večje mačke, kot so levi, tigri in jaguarji, pa predenja niso zmožne, saj so njihovi organi prilagojeni rjovenju.

Prvotna vloga predenja je sporazumevanje mačjih mladičkov s svojo materjo, saj tako mladički sporočajo materi, da je z njimi vse v redu ter da mleko priteka tja, kamor je bilo namenjeno. Mucki so po navadi sposobni presti že drugi dan življenja. Tudi samica ob sesanju prede ter jim s tem dá vedeti, da je tudi ona sproščena in da je vse v redu. Uporaba predenja med odraslimi mačkami ali ljudmi pa je drugotnega pomena ter izvira iz odnosa med materjo in mladičem.

Kako mačka prede?

Znanost je šele pred kratkim izdelala mehanizem o predenju. Zgodnje teorije so predenje posplošile in ga opisale kot vrtinčenje zraka v grlu. Tako naj bi bilo grlo vir predenja, vendar pa takšne teorije zmoti traheotomija, kjer zrak zaobide grlo, vendar mačka še vseeno prede.

Zdajšnje raziskave opisujejo predenje kot zvok, ki ga povzroča pulziranje krvi v glavni prsni žili ter ga okrepijo bronhiji in sapnik. Večina se strinja, da zvok nastaja v predelu sapnika. Zaradi mišic v sapniku se psevdoglasilke tesno stisnejo, pritisk zraka pa jih na silo odriva. Vlogo ima tudi trebušna predpona, katere ritmično pritiskanje je pomembno za pretok zraka v sapniku.

Center za predenje

Študije kažejo, da je gibanje mišic v grlu signalizirano iz edinstvenih možganskih oscilatorjev mačjih možganih. Center za predenje naj bi se nahajal v infundibularnem delu možgan, povezanih s hipotalamusom. Slednji je odgovoren za interpretacijo čustev in odločitev, ali so senzorični dražljaji prijetni ali boleči. Če so prijetni, hipotalamus izloči endofrine, naravne opijate, ki spodbujajo predenje, vendar pa tudi bolečina spodbudi hipotalamus za izločitev endrofinov, ki v tem primeru pomagajo blokirati bolečino, zato lahko mačke predejo tudi ob bolečinah.

Vrste predenja

Predenje je eden od najnižjih zvokov, ki jih mačke lahko ustvarijo. Povprečna frekvenca predenja je okoli 27 herca. Obstajajo razlike med mačkami v zvezi z amplitudo, trajanjem ter pogostostjo vdihavanja in izdihovanja zraka med predenjem. Ko mačka naredi svojo frekvenco predenja, ta ostane stabilna in enaka vse življenje.

Vsaka mačka lahko spreminja količino predenja, kar kaže na intenzivnost čustev, ki jih predenje povzroča. Tudi glasnost pri mačkah ni enaka, medtem ko nekatere predejo komaj slišno, nekatere preglasijo televizor in lastniku ne pustijo spati. Opazimo lahko, da ko mačko začnemo božati, začne presti s komaj zvočno zaznavno, konča pa z enakomernim in glasnim predenjem.

V raziskavah lahko zasledimo tudi predenje, ki zmanjšuje stres. Mačke, ki ne marajo veterinarskih ambulant, lahko ob pregledu predejo, kar pa ne pomeni, da v tem uživajo, temveč samo zmanjšujejo stres. Tako predenje bi lahko pomenilo odziv podrejene mačke, ki se hoče izogniti sporu z nadrejeno ali večjo in močnejšo mačko. Različica nizkega godrnjavega predenja pa je znak grožnje v primeru vstopa neznanega bitja v teritorij te mačke. (((ZANAROCNIKE)))

Predenje ob veselju

Odrasle mačke predejo v številnih situacijah. Predenje se pojavlja v fizičnem stiku z mačjimi prijatelji, kadar se negujejo in drgnejo drug ob drugega. Pojavi pa se tudi med podobnimi pozitivnimi interakcijami z ljudmi, ko mačko vzamemo v naročje, jo božamo in z njo govorimo. Mnoge mačke so še iz otroštva obdržale gnetenje s tačkami, ki prvotno služi za stimulacijo seska, da mleko bolje doteka. Ko pa odrastejo, pa tako vedenje pomeni zadovoljstvo, ki ga skoraj vedno spremlja tudi predenje.

Predenje ob pričakovanju

Mačke predejo tudi takrat, ko nekaj hočejo. Tako predenje je pogostejše pri mačkah, ki so na svoje lastnike bolj navezane. Mnogi lastniki se zjutraj zbudijo od predenju, ki jim naznanja, da je čas za zajtrk. Tako predenje se po navadi okrepi s fizičnim stikom in drgnjenjem glave ob predmete ali lastnika. Lastniki mačk dobro poznajo in ločijo predenje ob veselju ali predenje ob pričakovanju. Slednje lahko mačke razširijo tudi na druge stvari, kot recimo zahtevo, da lastnik odpre vrata.

Leta 2009 so raziskovalci na univerzi Sussex dokazali, da mačke uporabljajo tako imenovano predenje kot nagovarjanje in s tem manipulirajo s svojimi lastniki. Tako predenje vsebuje tudi vokalno oglašanje. Če mačka prede in hkrati uporablja zvoke, gre vse več energije v oglašanje, kar pa pomeni, da bo predenje postalo neprijetno. Oglašanje se pogosto pojavi na nizki ravni normalnega predenja, vendar se mačke naučijo tudi pretiravati, če se izkaže, da mehanizem učinkovito deluje pri lastniku. Druge raziskave so pokazale, da mačke v tem primeru ustvarijo zvoke, podobne otroškemu joku, za katerega je človek bolj dovzeten, hkrati pa je predenje tudi bolj hitro.

Pomirjevalno predenje

Pomirjevalno predenje se pojavi v bolečih situacijah. Telesna govorica mačke sporoča, da to predenje ni predenje ob veselju ali pričakovanju, zato lahko pozorni lastniki brez težav tako predenje ločijo od normalnega. Veterinarji in raziskovalci govorijo o neprekinjenem predenju, ko so mačke v stiski, kronično bolne, s hudimi bolečinami ali celo ko umirajo. Predenje ob umiranju se imenuje zadnje predenje, lahko bi ga opisali kot strah ali tegobo pred smrtjo. Pomirjevalno predenje lahko pomaga mački pri zdravljenju in okrevanju po določeni bolezni, še posebej pri zlomljenih kosteh. Frekvence, ki jih ustvarja predenje, naj bi spodbujale celjenje tkiv in kosti. Nekateri lastniki menijo, da je tako predenje prošnja za pomoč. Predenje sprošča endrofine v možganih, ki so lastna zdravila proti telesni bolečini.

Predenje ob stresu

Lastniki, ki dobro poznajo zvočno komunikacijo svoje mačke, ločijo tudi predenje ob stresu, ki je dober pokazatelj, da je mačka nestrpna ali pod stresom. To pogosto opazimo pri mačkah, ki jih preselimo v novo stanovanje in so takrat bolj plašne. Predenje je hitro in močno. Bolj ko je mačka seznanjena s svojim novim okoljem, manj intenzivno je tako predenje in se s sproščanjem zmanjšuje. Predenje ob stresu bi lahko enačili z nasmehom ljudi, ki so živčni.

Predenje kot zdravstvena terapija

Za predenje se porablja veliko energije in glede na to, da se je ohranilo skozi mnoge generacije, mora imeti nek pomen. Vprašati se je treba, zakaj bi bolna mačka porabljala energijo za predenje, medtem ko potrebuje vso energijo, da ozdravi. Znanstveniki menijo, da predenje ne predstavlja samo pomirjevalnega vedenja ob bolečini, temveč ima neko preživitveno funkcijo ali bolje rečeno zdravilno funkcijo. Ena od ugank, ki poraja vprašanje, je predenje pred smrtjo, ki naj bi imelo protibolečinsko funkcijo. Če dobro razmislimo, je teorija, da je predenje le vrsta komunikacije mačk, saj te v tem primeru predejo same sebi, čeprav v bližini ni nikogar, s katerim bi komunicirale, nesmiselna.

Čeprav to zveni nekoliko za lase privlečeno, se že pojavljajo raziskave, ker prisotnost mačk ob bolnikih podaja samo pozitivne rezultate. Raziskave kažejo, da določene vibracije frekvenc predenja zmanjšujejo bolečine pri kroničnih in akutnih boleznih.

Mačke slovijo po tem, da imajo devet življenj. Danes je že dobro znano, da se kosti mačk celijo razmeroma hitro. Tudi zlomi, ki niso zdravljeni, se zacelijo. Znano je tudi, da imajo mačke manj ortopedskih težav kot druge živali. Prav tako so uspešne amputacije udov, kjer so pri velikih mačkah našli zaceljene amputacije brez posredovanja človeške pomoči. V tem primeru bi se lahko vprašali, ali imajo vibracije predenja terapevtske lastnosti za pospešeno celjenje kosti. Da bi teorijo dokazali, so znanstveniki merili frekvence predenja in ugotovili, da so v terapevtskem razponu frekvence od 20 do 200 hercev, najugodnejši vpliv na regeneracijo kosti pa naj bi imele frekvence od 25 do 50 in od 100 do 200 hercev.

Predenje naj bi imelo vlogo tudi pri težavah z dihanjem. V raziskavah, kjer so psi in mačke imeli miokardne nekroze oziroma brazgotinasto srčno mišico, ki povzroča težave z dihanjem, so imeli to težavo samo psi, mačke pa ne. Predenje odpre dihalne poti ter mačkam omogoči normalno dihanje.

Vsi lastniki mačk vedo, da ljubkovanje njihovih navihank pomirja. Vse bolj se v domovih za ostarele ljudi uveljavlja terapija z živalmi. Zgodbe, ki prihajajo iz teh ustanov, so priča, da mačke rade ležijo ob ljudeh, ki so bolni. Če mačka prede na mestu, kjer gre za določeno bolečino ali potrebno rehabilitacijo, je zdravljenje uspešnejše. Prav tako krtačenje, nega in božanje izboljšujejo motoriko ljudi. Tudi če predenje nima zdravilnega učinka, je pomemben stik z živaljo, ki lahko človeku včasih pomeni vse.

Mirjana Žolger

 

Objavljeno v sedmi številki revije Mucek