Mačke so glede paritvenega oziroma reprodukcijskega ciklusa poliestrične živali, kar pomeni, da so godne za parjenje večkrat letno. Večkrat letno se vneto nastavljajo mačjim samčkom, še posebej intenzivno pa se to dogaja v času poletja in na začetku jeseni. Kot posledica tega je jeseni precej mačjih porodov, posledic poletnega veselja mačk, saj poletno sonce, toplota in ugodna klima stimulirajo mačke k parjenju. Lastniki mačk, ki niso sterilizirane, so v jesenskem času pogosto presenečeni, saj najdejo svojo mačko doma v fazi kotenja mladičkov, zaradi tega so zbegani in ne vedo, kako lahko pomagajo oziroma kaj naj storijo.
Na začetku moram vsekakor omeniti, da je škoda, da lastniki mačk ne poskrbijo za njihovo sterilizacijo že v zgodnji mladosti, pa čeprav nekatere v tem življenjskem obdobju živijo samo v stanovanju v bloku in ne hodijo ven na prostost. Mačka v fazi pojatve oziroma gonitve je lahko zelo glasna in zahtevna. Če je zaprta v bloku, je to za lastnike pogosto prav naporno. Kadar mačka odraste, si slej ko prej izbori izhode na prostost, enako se dogaja, če se lastniki preselijo v hišo, saj takrat mačka preživi več časa na prostem. Okoliški mački takšno mačko kmalu najdejo in, seveda, oplodijo, če ni sterilizirana.
Brejost pri mački traja v povprečju od 58 do 62 dni. Problem pri izračunavanju časa do poroda je v tem, ker ne vemo, kdaj se je mačka sparila s samčkom. Da se nekaj dogaja, posumimo šele, ko opazimo povečan trebušček pri mački. Zraven tega lahko opazimo tudi povečane seske na trebuščku mačke in pogosto tudi spremenjeno obnašanje. Mačka postane bolj nežna, bolj intenzivno se crklja in si išče nežnosti. Od pojava omenjenih znakov je zaželeno, da mačko vsakodnevno opazujemo in spremljamo, kaj se z njo dogaja. Opazovati moramo njeno obnašanje, ješčnost, pitje vode, ali prede in se umiva. Ko se približuje čas poroda, postane okrogla kot žogica, še posebej, če ima precej mladičkov v trebuščku. V tem času si še bolj intenzivno želi nežnosti, crkljanja in v hiši si začne iskati prostor, kjer bo kotila. Mačke po navadi nimajo rade prisotnosti ljudi ob porodu. Velikokrat je preveč vsiljivo kontroliranje, ali je vse v redu, lahko razlog, da mačka zapusti dom in gre kotit drugam. Porod se začne z odtekanjem plodovih vod in v kratkem času za tem je prvi mladiček že rojen. Kmalu za tem je zunaj drugi mladiček in tako naprej. Mačka sama opravi vse, kar je potrebno, mladička osvobodi posteljice, ga liže in s tem masira in oživlja, pregrizne mu popkovino. Pomoč lastnika pri porodu je le v tem, da občasno pogledamo k mački, preštejemo mladičke, preverimo, ali se mačka močno napenja, in tako v ozadju kontroliramo, da porod ne traja predolgo. Pri porodu pomagamo le v primeru, če opazimo, da mačka težko iztiska mladička in vidimo, da ga polovica visi iz nje. Takrat ga s čistimi opranimi rokami primemo in nežno potegnemo iz porodnega kanala. Takoj za tem ga izluščimo iz sluzastega mehurja, ki ga obdaja, prerežemo popkovino s škarjami in jo podvežemo, na primer, s sukancem približno pol centimetra od trebuščka. Novorojenega mucka damo mački pred gobček, da ga z lizanjem očisti ter spodbudi njegov krvni obtok in njegovo vitalnost. Če se nam zdi, da porod traja predolgo, kar pomeni, da so razmiki med mladički, ki prihajajo na svet, daljši kot dve uri, poiščemo pomoč veterinarja. Vzrok temu je lahko, da se je mladiček nepravilno postavil v porodni kanal in tako zaprl izhod še drugim mladičkom. Porod se tako ustavi. Če ne ukrepamo, pride do smrti mladičkov, ki so še v mački, kasneje pa zaradi razpadanja le-teh in posledično sepse lahko tudi do smrti mačke.
Kot sem opisal, porod pri mački je za lastnika pravzaprav nezahtevna stvar. V primeru, ko nismo prepričani, ali je vse v redu, pokličemo za nasvet veterinarja. Napredek veterinarske medicine in dobro opremljena veterinarska ustanova nam nudita tudi pri živalih popolno kontrolo nad brejostjo živali. Trajanje brejosti lahko spremljamo z ultrazvokom, spremljamo razvoj mladičkov in njihovo število. V primeru težav pri porodu pa prav tako s takojšnjo ultrazvočno ali rentgensko diagnostiko postavimo diagnozo in ugotovimo vzrok težavam, ki so porod zapletle in seveda omenjene težave po potrebi rešujemo kirurško, operativno, v obliki carskega reza. (((ZANAROCNIKE)))Pri poporodnih težavah imamo na voljo tudi mleko za mačje mladičke, stekleničke z malimi in večjimi dudami, kar uporabimo v primerih, ko mačke nimajo mleka, ali takrat, če mladički ostanejo brez mame. Po porodu se mačka umiri, skrbno liže mladičke in jih doji, mladički pa so mirni, lepo spijo in takrat vemo, da je vse v redu in skrbi niso potrebne. Če pa je mačka nemirna, ne pije vode, zavrača hrano, mladički pa jokajo in se ne umirijo, takrat posumimo, da je nekaj narobe in poiščemo pomoč pri veterinarju. Lahko gre za vnetje vimena pri mami, zaradi česar mladički težko sesajo in imajo premalo mleka, lahko pa tudi za zaostalega mladička, ki ga mačka ni povrgla. Vse odgovore bomo dobili pri veterinarju, zato ne odlašajmo z obiskom.
Veselje je pri hiši, ko gre za pričakovane, zaželene mladičke. Opazovanje malih kosmatih kepic, ki so komaj zaživele in se borijo pri mami za seske, za mleko in življenje, nas navda z razmišljanjem in lepimi, toplimi občutki. Grozljivo in kruto pa je tam, kjer mami mački novorojene mladičke odvzamejo in ubijejo. Ta zločin nad naravo se na žalost prepogosto dogaja in takim brezsrčnežem, ki lahko storijo to dejanje, svetujem, naj raje poskrbijo za pravočasno sterilizacijo mačke in tako preprečijo, da bi se to v prihodnje dogajalo. Mladičke, ki so že na svetu, je treba pustiti pri mami najmanj dva meseca, saj takrat že postanejo samostojni, sami jedo, sposobni so preživetja in postanejo neodvisni od mame. V tem času jim preskrbimo nov dom in skrbne lastnike, ki bodo znali uživati v vragolijah teh malih kosmatih kepic.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Objavljeno v tretji številki revije Mucek