Podeželski tigrici; Ponovno spoznavanje

Jesen nas je dohitela, tudi uradno, in na podeželje prinesla muhasto vreme, hladna jutra in odpadanje listja. Predvsem pa tisti pravi občutek tako imenovanih –ber mesecev, ki jih sama vedno le stežka pozdravim z nasmeškom. Tudi mačonke so naposled le zavohale, da se poletje počasi, a nepreklicno za letos poslavlja in svoje urnike prilagodile na –berski čas.

Ni mi prav povšeči, da zaradi tolikšne odsotnosti zdoma zadnje tedne Macine in Metine dogodivščine spremljam le preko zgodbic, ki mi jih pripovedujejo domači. Še nikoli do sedaj se ni zgodilo, da bi se mojimi kosmatinkami videla tako zelo malo in občutek, ko ti nekdo razlaga o tvoji mački, je… hecen? Neprijeten? Neoseben? Vsega po malem. Predvsem pa mi vzbuja občutek slabe vesti, da nisem tam. Si predstavljate, da nekdo bolje pozna vašo mačonko kot vi sami?

Ko le pridem domov in si le uspem vzeti čas ne le za urejanje domačih obveznosti, ampak tudi za mačje obveznosti, je še vedno prva stvar, ki jo opazim, da ima Meta želodček brez dna. Nimam pojma, kam spravi vso hrano, ki jo poje. Res je, da je že skorajda prerasla Maco, a kljub temu ostaja manekensko vitka. Rečeno mi je bilo, da je za hrano razvila zelo specifičen okus in da ne je ničesar drugega kot piščanca. Ta vikend sem zato malo eksperimentirala in ugotovila, da to ne drži ravno kot pribito. Res da je piščanec očitno najbolj zaželjen, a tudi ostalih okusov se ne brani. Dokler je hrana iz vrečke. Konzerve so že pozabljene.

Tako kot njena starejša vzornica pa je tudi mala tigrica do sedaj že razvila manijo na jogurte. Kar mi ne pride ravno prav, saj je za razliko od Mace, ki še uspe uvidevno počakati, da dobi svoj delež, nepotrpežljivo napade jogurt z vseh možnih strani. Enostavno mi ne preostane drugega, kot da jo takrat fizično umaknem in zaprem v drug prostor ter hladno zignoriram njeno mijavkanje.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Urša Lesar