Podeželski tigrici; Obdobje odraščanja

Pa so tu, prvi septembrski dnevi, prve vonjave jeseni, do prvega resnejšega skvarjenja vremena pa k sreči zaenkrat še nismo prišli. Prav na les moram potrkati! Podeželski tigrici tako lahko svoje dneve mirno preživljata na prostem, ne da bi ju bilo strah, da bi jima njuni zvesti, a včasih nagajivi človeški podaniki izmaknili odejice na suho v kurilnico.

Meta je prav zares začela odraščati. Pri nas je že dobra dva meseca in v tem času je prav po kameleonsko zamenjala že cel spekter različnih vedenjskih obdobij. Najbolj nenavadno se mi zdi, da le redko še pokaže željo po igri. Ko jo pokaže, je to seveda v velikem zanosu, a rajši se sprehaja in raziskuje po hiši, gleda skozi okno in poležava na svoji (še vedno) najljubši vijolični odejici. Njeno ne-igralno obdobje je seveda zelo povšeči Maci, ki tako lahko s svojo mačjo cimro umirjeno je, poseda na terasi in se včasih tudi povalja po kakšni cvetlični gredici. Ko pa se Meta odloči, da bi svojo seniorsko sostanovalko rada spodbudila k igri in ji začne nagajivo skakati na hrbet, se Maca, sedaj že navajena Metinih vragolij, po hitrem postopku, a vseeno brez pihanja in renčanja, izmuzne iz njenega igralnega prijema in odtava v kakšen mirnejši kotiček.

Druga nenavadna stvar, ki sem jo opazila, je ta, da Meta ni več tako zelo zgovorna. O ja, ko jo piči, je še vedno prava operna diva, povečini pa le kaj zabrunda in seveda prijazno odgovarja, če jo kdo kaj vpraša.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Urša Lesar