Podeželski tigrici; Jesenske sledi

Tudi babje poletje se je moralo slej ali prej končati in tista prava, zaresna jesen bo svoje sledi pustila tudi na mačicah. Podeželskima tigricama se kožušček že kar pridno zgoščuje. Kako gre to pri Maci, mi je že znano, Metin dlačni cikel pa šele spoznavam. Tekstura njenega kožuščka me vedno bolj spominja na dolgodlako veverico in če verjamete ali ne, poleg jesenskih sledi se na Metinem kožuščku zelo jasno poznajo tudi veveričje.

Kot že veste, je Meta že od drobnih tačk rojena plezalka. Drevesa na dvorišču komajda še ponujajo dovolj zadovoljstva in potrebno si je bilo izbrati večji izziv. In nadstrešek za avte je kot ustvarjen za večje izzive! Metinega novega podviga sama ne odobravam, a ga le stežka preprečim. Z nadstreška pa pridno nosi tudi spominke, saj se ji koščki smole pogosto zapletejo kam med rep. Pred nekaj dnevi sem jo morala ostriči, saj smole enostavno ni bilo mogoče odstraniti na noben drug način.

Meta pa ni izgubila le nekaj šopkov dlake na repu, ampak tudi na trebuščku, saj je bila končno sterilizirana. Na operacijo jo je peljala mama in menda da je na poti tja jokala v strašanskih mukah. Me prav zanima, kako so njene arije sprejeli v ambulanti, saj je na kliniki ostala kar dolgo. Ko se je vrnila domov, je že poskakovala naokoli, kot da se sploh ni nič zgodilo. Čeprav slutim, da je pri Meti vse obratno temu, kar bi bilo običajno za ostale muce, si zelo želim, da bi se po posegu vseeno malce umirila. Čez en mesec si zelo želim postaviti novoletno drevesce!

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Urša Lesar