Podeželska navihanca; Vonjave mačje parfumerije

Prav tako kot v naših življenjih se tudi v mačjih pojavljajo določene faze ali pa obdobja, ko je vsakdanjik bolj umirjen, predvidljiv in brez posebnosti, potem pa kar iz jasnega udari strela in vse postavi na glavo, naenkrat se začne dogajati toliko stvari, da jih sploh ne uspeš dohajati!

To drugo obdobje trenutno zaznamuje življenje podeželskih mačkonov. V zadnjem času se je zgodilo toliko novih stvari, da mi je kar malo škoda trošiti besede za dolgovezen uvod, ker vam potem nikakor ne bom uspela povedati vseh podrobnosti novih prigod Mace in Šmuela! Morda bom malo pogoljufala in kakšno malenkost prihranila tudi za naslednji del dnevnika. Verjetno gre vsaj delček zaslug za tako pester nabor dogodivščin tudi pomladi, ki sicer uradno še ne trka na vrata, a vreme je že v polni pripravljenosti na tisto pravo spomladansko otoplitev in podeželska kosmatinca sta končno le zavohala, da je čas, da tudi onadva počasi preklopita na ritem toplejših in svetlejših dni.

V preklop na toplejše in svetlejše dni je seveda vključeno tudi preživljanje časa na prostem, ki je v primerjavi z zimskimi »radostmi« sedaj veliko bolj dobrodošlo. Mačkona sta že preizkusila, kako se obnese tacanje po vrtu (jaz sem posledično preizkusila, kako zelo še vedno sovražim cefranje koščkov blata izza krempeljcev), Maci pa je padla na pamet nadvse genialna ideja, da bi se bilo fino povaljati v gnojnici, ki so jo na sosednjem travniku raztrosili v izobilju. Njen kožušček je meni sicer tako prijetno dišeč, da se včasih pohecam, da bi rada imela parfum, ki diši po njeni dlaki. Šmuelova dlaka niti približno nima takega vonja, Macin pa ima tak mehek, nežen, topel vonj po jesenskem listju. Ne vem, ali se je morda naveličala, da jo tako rada ovohavam, dejstvo je, da si je gospa tokrat omislila drugačen parfum, njen kožušček pa je posledično postal lepljiv in odurno smrdeč! Verjetno nima smisla poudarjati, da mi ni bilo ravno v zadovoljstvo, ko sem jo naokoli lovila z osvežilnim sprejem za dlako. Vonj se je po nekaj dneh počasi porazgubil, a ravno, ko je počasi spet začela pridobivati tisto svojo običajno žlahtno mačjo aromo, sem  včeraj spet zavohala, da je počela neumnosti. Sicer ni šla v takšne skrajnosti, kot prej, a vseeno je bilo dovolj, da sva večerno crkljanje izvedli zgolj na daljavo.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Urša Lesar