Podeželska navihanca; Še ena ptičja

Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bom spet začela nakladati o tem, kako zelo uspešna in inovativna sta moja dva mačja lovca, kajne? Ne, res ne morem kaj, da ne bi obširno opisala še ene, najnovejše lovsko obarvane pripovedke. Nekateri se boste pri tem mogoče zgražali (kakšna pa sem, da tako očitno izražam občudovanje nad tem »morilskim« nagonom), ampak dejstvo je, da sta podeželska mačkona konec koncev le podeželska in njuna mačja narava v vsej svoji pristnosti kdaj pa kdaj pač zahteva tudi kakšno žrtev.

Preden tisti, ki so se že prej zgražali, še bolj skočijo v zrak, naj povem, da ulov je resda bil, žrtve pa k sreči ne. Čeprav gre za naravni krog življenja, se tudi meni para srce, ko mora zavoljo mačjega nagona umreti kakšna povsem nedolžna živalica, ki ima to nesrečo, da je pač nižje na prehranjevalni verigi. A kot sem že omenila, ulov je bil, žrtve ni bilo, najvažneje pri našem druženju pa je to, da je vse zapakirano v paketek dobre zgodbe. 😉

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Urša Lesar