Podeželska navihanca; Pasji obisk

Poletne dnevnike je najtežje pisati. Zakaj? Zato, ker mačkoni kot da bi na tačkah čutili, da je čas počitnic in dopustov, po cele dneve poležavajo, to pa je pravzaprav vse. Poležavajo, se pretegujejo in zehajo. Ne glede na temperaturo. Sem in tja se osvežijo z vodo in kaj malega pojejo, potem pa se zabubijo v kakšen udoben kotek in jih ponovno ni na spregled vsaj naslednje tri ure. Pravi dolgčas za nas, skrbnike!

Vseeno pa je spremenljivo vreme, ki smo ga bili deležni v zadnjem mesecu, naposled vrglo s tira tudi podeželska mačkona, ki sicer uspeta kar uspešno uravnavati svojo notranjo uro letnih časov. Sumim, da imata prste vmes tudi zadnja polna luna in čudovit lunin mrk. Maca je namreč popolnoma izgubila ritem, kdaj mora iti spat in kdaj vstati, Šmuel pa je nekajkrat celo prespal v hiši. In ne glede na siceršnjo dolgočasnost in enoličnost poletnih dni, se mi kar hitro začne spet kolcati po ustaljenem mačjem ritmu. Ta konec koncev ne predstavlja rutine le za navihanca, ampak tudi za nas, njuno človeško služnjičad!

Pred kakim tednom sta navihanca dobila nepričakovan in hkrati tudi ne preveč zaželjen obisk. Obiskala nas je namreč družinska prijateljica s svojo psičko. Mačkona kljub vaškemu okolju s kužki nikoli nista bila v stiku in jih nista navajena. Zato je bilo pričakovano, da bo prisotnost pasjega »nezemljana« zanju kar velik zalogaj, mene pa je kar razganjalo od radovednosti, kako bosta v goste sprejela razigrano pasje bitje.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Urša Lesar