Podeželska navihanca; Obdobje mačje zelenjave

Kljub temu da sta od našega zadnjega branja ponovno minila dva tedna, za hvaljenje vremena očitno še kar ni napočil pravi čas. Zato bi ta del lahko kar preskočili, kaj pravite? O dežju tako ni prav veliko za povedati. Dežuje, vse je mokro, ko imaš doma še mačke, ki so malo zunaj in malo notri, pa te v kompletu čakajo še odtisi blatnih tačk najprej po steklu terasnih vrat in potem še po parketu. Jupi. Takrat si kar malo očitam, da sta naši zverinici klasični podeželski divjakinji – ko je govora o kopanju in brisanju blatnih tačk, je heca konec.

V teh dveh tednih sem kar nekaj časa preživela bolna in zakopana pod odejo, zato vam s kakšnimi posebno pikantnimi zgodbicami tokrat žal ne morem postreči. Najprej pa bi vseeno pokomentirala našo trenutno aktualno nadaljevanko »Skrivnostni primer ampul«. Minil je slab teden, odkar sta navihanca prejela drugo letošnjo dozo. Se vam je že kdaj zgodilo, da se je nekaj dogajalo, pa na to niste bili ravno pozorni, potem pa ste se zavedno odločili, da boste temu začeli posvečati pozornost in ta stvar se kar nenadoma neha dogajati? Joj, sem zakomplicirala. Skratka, točno ta koncept se je uresničil tudi s skrivnostnimi Macinimi, predvsem pa Šmuelovimi simptomi. Z bolj znanstveno precizno in strogo natančnostjo, kot ju opazujem, bolj se vse zdi običajno in v najlepšem redu. Če bi bile za skrivnostnimi simptomi res ampule, bi menda do zdaj to že bilo očitno, a ne? Ne vem. Počakala bom še malo, za stoprocentno potrjen rezultat pa se bo eksperiment gotovo moral enako dobro obnesti še vsaj enkrat ali dvakrat. Bomo videli, zgodba se torej nadaljuje.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Urša Lesar