Podeželska navihanca; Občutljiva gospa slavljenka

Velikokrat pravim: včasih je potrebno samo malo pojamrati, pa je! 😉 Tokrat to več kot pribito velja za vreme. Letošnja jesen mi je res pisana na kožo in je precej omilila siceršnjo po-poletno krizo. Verjetno bo bolje, če pri tem zaključim, preveč hvaljenja bi lahko sprožilo obratni učinek. Skratka, moja mačkona sta sicer že uglašena z jesenskim časom, a se prav tako prav nič ne pritožujeta. Dneve rade volje preživljata na prostem, zvečer pa ju ni potrebno na kolenih prositi, da ostaneta v hiši. Pravzaprav si drznem trditi, da je tole prečudovito indijansko poletje mačkam še ljubše od poletja!

V teh tednih sta oba navihanca praznovala tudi rojstni dan. Ker za nobenega od njiju ne vem točnega rojstnega datuma, je tudi praznovanje ponavadi postransko in včasih se komajda spomnim, da sta oba upihnila še eno svečko. Maca je tako dopolnila 7 let, Šmuel pa 6. Po nekem mačjem kalkulatorju, ki sem ga našla na spletu, je Maca v človeških letih stara že 44 let, Šmuel pa ji je tesno za petami s 40-imi. Hecno. Čeprav logičen razmislek jasno kaže na to, da sta moja ljuba mačkona z ali brez pretvarjanja v človeška leta že krepko v zrelem obdobju življenja, se mi vseeno zdi, da imam doma dva najstnika. Maco zadnje dni pogosto opazujem, kako v dnevni sobi igrivo brca blazine za zunanje stole ki čakajo, da se jih pospravi do naslednje sezone, in če ne bi tega ozavestila, ne bi NIKOLI rekla, da imam opravka z mačjo gospo in ne gospodično. Še bolj to pride do izraza pri Šmuelu, ki ga že sicer vsi obravnavamo kot »ta malega«.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Urša Lesar