Podeželska navihanca; O rjavi rožici in poletnem dežju

Hja, pravega poletja kar ni in ni na vidiku in priznam, da me to ravno ne spravlja v dobro voljo. Ob tem času sem navajena vročinskih valov in tropskih noči, ki me polnijo z energijo, letos pa se je pravo poletje očitno odločilo pavzirati. Ali bolje rečeno zamujati, upam, da ga nazadnje le dočakamo… Podeželska navihanca si želje po peklenskem poletju z mano nikakor ne delita. Trenutno stanje jima je pisano na tačke – malo sončka, malo vetra, malo oblakov, sveže noči, in obilica nalivov, ki jima napolnijo posodico z deževnico (ki je itak neprimerljivo boljša od vode iz pipe) in iz rovov privabijo miške, kar obeta obilne lovske pohode.

Še preden pa se lotimo nove lovske zgodbe, naj vam zaupam kaj počneta navihanca, ko je čas za zasluženi premor. Šmuela kislo vreme ni pretentalo in točno ve, kaj pritiče juliju – skoraj vsak dan se parkira na oranžnem ležalniku in nam pokaže, kdo je prava glava družine (jaz mu suvereno prikimam in si oddahnem, saj se je končno sprostil stol za mizo na terasi). Gospodična Maca pa v svojem plahem in sramežljivo ljubkem slogu pokaže, da so najlepše rožice rjave barve. Ne vem, kaj jo je napeljalo na tole korito na polici. Mačje izbire so včasih zares nenavadne. Ampak ko jo gledam, kako elegantno se zlije s koritom, brezbrižno pomendra pelargonije in med predenjem začne zapirati oči, ji iz srca privoščim.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Urša Lesar