Podeželska navihanca; Mačja ljubezen – zdravilo za težke dni

Dva tedna sta spet naokoli in moram reči, da tako dolgih in napornih dveh tednov nisem doživela že zelo dolgo, mogoče celo nikoli. Ker so dnevi že konkretno krajši in je zvečer, ko prihajam domov, že čisto jesensko hladno in temno, se utrujenost zdi še hujša. Ob takih trenutkih sem še toliko bolj hvaležna, da me doma potrpežljivo čakata dva zares prekrasna mačkona, ki jima je vseeno za letni čas, saj me v dobro boljo spravita kadarkoli.

Nekaj dni nazaj sem imela še posebej težek dan in zvečer sem na kavču ob čaju razmišljala in tuhtala o vsem, kar se dogaja okrog mene. Bolj ko sem razmišljala, bolj sem postajala žalostna in slabe volje. Vsi, ki vam družbo doma delajo zveste mačje sostanovalke, pa zagotovo veste, da je popoln recept za prekinitev utapljanja v žalosti prav mačja ljubezen. Tisti večer je mojo stisko zavohala Maca. Verjetno že veste, da Maca ni ena od tistih muc, ki hlepijo po naročju in obožujejo čohanje. Ker nas je ravno zapustilo poletje, pa mačkonoma do nedavnega crkljanje v kakršnikoli obliki sploh ni prijalo. Ker pa mačke izvrstno znajo zaznati, kdaj njihov človek potrebuje malce živalske opore, je Maca tisti večer opustila svoj standardni urnik spanja ob robu postelje v spalnici in se zabubila ob meni na dekici. Predoče se je drgnila ob mene, kot da bi mi želela sporočiti »hej, vse bo še dobro«, preden se je namestila v klobčič, pa me je še nekajkrat obliznila po roki. Neizmerno sem ji bila hvaležna, saj je bilo prav to tisto, kar sem potrebovala. Mačke so zares neverjetne in to je bil eden od tistih trenutkov, ko se jasno zavem, da imam res najboljša mačja ljubljenca in da drug drugemu pomenimo vse.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Urša Lesar