Podeželska navihanca; Kaj prinese omenjanje veterinarjev

Zarečenega kruha se očitno prav zares poje največ, v teh dveh tednih se je rek izkazal za še kako resničnega. Nedavno nazaj sem v povzetku leta zapisala tole: »… Upam, da bo srečanj z veterinarjem (in razmišljanjem o njih) naslednje leto manj…« Če izvzamemo današnji zapis, sem sklenila, da veterinarjev sploh ne bom več omenjala, niti kar tako, za hec. Ker nadnaravne mačje sile očitno sklepajo, da jih omenjam, ker jih pogrešam in bi jih rada spet obiskala, kar »dobrodušno« uredijo v najkrajšem možnem času.

Gotovo se že sprašujete, kaj pomeni ta nič kaj vesel monolog. Torej – še preden se je novo leto dobro začelo, je Šmuel dobesedno čez noč začel kazati res čudne znake. Ni več imel pravega apetita, energija mu je upadla, ves čas je imel priprt gobček, cmokal je in goltal slino, dlaka okoli gobčka je bila zapacana in rjava, iz gobčka mu je vel katastrofalen zadah, njegov smrček pa je bil po sredini odrgnjen in krvav.

Zaradi nenavadnih simptomov nisem odlašala in sem ob prvi priložnosti poklicala v veterinarsko ambulanto, jim opisala opažanja in nesrečni muc je dobil hitrostni termin v pol ure po mojem klicu.

Vožnja je bila kakopak spet muka. Vajena njegovega čivkanja med vožnjo sem vmes premlevala, kaj bi bilo lahko narobe. Šmuel ni nikoli imel pretirano zdravih zob, posledično pa tudi zelo prijetnega vonja iz gobčka. Ko je imel nesrečo, je bil obenem tudi pri zobozdravniku, kjer so mu nekaj zob izpulili. Zadah je za nekaj časa izginil, a ne za dolgo. Navajeni čudnega vonja ga na pregled nismo več peljali, pa tudi muc ni izražal kakšnih znakov bolečine ali neugodja. Močno sem torej sumila, da je kakšen zob začel gniti do te mere, da se je v gobčku pojavilo vnetje.

V veterinarski ambulanti se je mačja jokica umirila in brez teatralnosti počakala, da je prišla na vrsto. S prijazno veterinarko sva srboriteža morali kar na trdo prijeti, da je bil pripravljen pokazati, kakšne nevšečnosti skriva v gobčku. Veterinarka je hitro ugotovila, da z zobmi nekaj ne štima. Gospodiča sem morala pustiti v ambulanti, kjer ga je čakal temeljit zobozdravniški poseg pod anestezijo.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Urša Lesar