Podeželska navihanca; Dlačne nadloge

Če sem še pred dvema tednoma obujala spomine na zimo, pa se v teh dneh že vsi podeželani, mačji in človeški, željno nastavljamo že skorajda poletno toplim sončnim žarkom in s sebe odlagamo vse več oblačil (in dlake, če že dodajamo tudi mačje podeželane). Če upoštevamo vreme, je poletje res že skoraj pred vrati, kar seveda čutita tudi Maca in Šmuel – čeprav noči še vedno oba preživljata v hiši, je Šmuel opustil spanje na mamini glavi (ja, to obdobje je trajalo kar nekaj časa in mami je presrečna, da se je nočni grelček odločil posodobiti rutino), podnevi pa ju je že kar zahtevno zvabiti v hišo. Imam pa tudi dobre novice – Šmuelovi hormončki so se nazadnje le malo obrzdali in terorja nad Maco ne zganja več. Kaj ni tale njuna copy-paste fotka prav luštna? 🙂

Sezona guljenja se k sreči počasi bliža koncu in tega se veselim kot verjetno še nikoli. Ne vem, ali je to morda zato, ker imam občutek, da je letos dlake v izobilju kot še nikoli do zdaj, ali pa je razlog v meni in me je dlaka iz neznanega razloga začela bolj motiti. Morda kar oboje. Dlaka se namreč znajde dobesedno vsepovsod – oblačila, odeje, posteljnina in preproge so še najmanjši problem, saj so najbolj standardne magnetne točke za dlako. Ko pa se neželjeni vsiljivci začnejo pojavljati na bolj ekstremnih koncih, kot so na primer sveže oprano spodnje perilo, embalaža ličil, kot neobičajna priloga jedem na krožniku, včasih pa kakšna celo zaide v usta, medtem ko zehaš, je to znak za rdeči alarm: stvar je ušla nadzoru in potrebni so drastični ukrepi!

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Urša Lesar