Podeželska navihanca; Bojevniška saga mačje amazonke

Huh, zadnja dva tedna sva kar švignila mimo! Navihanca sta vam kot ponavadi pripravila kar nekaj zanimivih zgodbic in najbolje, da se jih kar lotimo, sicer bo uvod ponovno prepoln mojega nakladanja o lepem vremenu! 😉

Šmuel zadovoljno sporoča, da je njegova poškodba iz dneva v dan v boljšem stanju! Tekočina je očitno pomagala (čeprav priznam, da se nismo mazali tako redno, kot je bilo naročeno…) in spominček na mačjo borbo se vsak dan vidi še malo manj. Ko se vam bomo oglasili v začetku julija, sem prepričana, da bodo sledi že popolnoma zabrisane. Ne morem povedati, kako sem vesela, da se je vse izšlo tako dobro, kot se je. Mačji skrbniki me boste gotovo razumeli – že ob najmanjši spremembi se v nas hitro vklopi alarm in hočeš nočeš, čeprav si vedno želimo čim boljši izid, si brez izjeme vedno zamislimo tudi najhujši scenarij. Šmuel je svojo zalogo sreče že porabil na cesti in nočem niti pomisliti na to, da bi mi ga iz rok iztrgala kakšna tako (po človeških standardih) absurdna stvar, kot je borba za teritorij. No, skratka, konec dober, vse dobro!

Moram pa našega tritačka tudi malo pohvaliti – po dolgih 5 mesecih se je končno spoprijateljil z novo preprogo! No, morda s prijateljstvom malo pretiravam, začasno premirje pa sta vseeno sklenila, kar sem vsa osupla obvezno dokumentirala s fotko. Čeprav se po tem zgodovinskem dremanju stik ni ponovil (kaj šele, da bi se stopnjeval do kakšnega valjanja), sem na svojega hecnega ne-ljubitelja nove preproge prav ponosna!

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Urša Lesar