Nezaželene reakcije na hrano pri mačkah

Večina mačk nima nikakršnih težav s prehranjevanjem in prebavo, nekatere pa so vendarle podvržene različnim nezaželenim reakcijam na hrano, to je nenavadnim odzivom in preobčutljivosti na določeno sestavino oziroma prehrano. Vzrok reakcije je težko prepoznati, saj:

  1. komercialna prehrana vsebuje veliko število sestavin (in ker se tudi v primeru surove prehrane priporoča raznolika prehrana, da bi zadostili vsem potrebam po hranilih),
  2. so mačke pogosto hranjene z različno hrano in priboljški;
  3. so mačke tudi lahko občutljive na metode za predelavo in ohranjanje svežine hrane;
  4. tudi ravnovesje hranil (to je, kako so uravnotežene beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati) ni zanemarljivega pomena;
  5. mačke lahko razvijejo reakcijo na hrano tudi iz povsem neznanega vzroka, četudi so v preteklosti dobro prenašale te sestavine ali prehrano.

Vendar pa reakcij na hrano ne smemo prezreti, saj lahko resno ogrozijo zdravje in dobro počutje mačke ter povzročijo težave s kožo, prebavo in celo vedenjske težave.(((ZANAROCNIKE)))

Poznamo dva tipa neželenih reakcij na hrano pri mačkah:

  1. imunološke – to so nenavadni imunološki odzivi (največkrat na prehranske beljakovine), ki imajo za posledico alergije na hrano ali anafilakso.

 2.       neimunološke – to so netolerance na določeno vrsto hrane (ki ni povezana neposredno z imunskim sistemom mačke) in primeri, ko mačka zaužije nekaj, česar ne bi smela. Neimunološka stanja vključujejo metabolne reakcije na živila (kot posledica vpliva neke substance (hrane same ali aditivov) na metabolizem živali, na primer hipolaktazija), zastrupitve s hrano, idiosinkrazijske reakcije (preobčutljivost na določene snovi, ki pa ni imunološko pogojena) ter farmakološke reakcije (reakcije na hrano ali dodatke, ki so posledica delovanja naravnih ali dodanih kemikalij, ki imajo na mačko farmakološki učinek, podobno kot pri zdravilih).

Dovzetnost mačk za nezaželene reakcije na hrano

Tovrstne reakcije se lahko pojavijo pri katerikoli starosti mačke, vendar pa je povprečna starost ob začetku težav po navadi štiri do pet let. Prave alergije na hrano se pogosteje pojavijo po daljši izpostavljenosti sestavini in so pogostejše pri mačkah kot pri psih. Anafilaksa (ki je redka) pa je nenadna in resna reakcija, ki se lahko pojavi že ob prvem zaužitju sestavine.

Nekatere študije nakazujejo na to, da so siamske mačke in mešanke s siamkami bolj nagnjene k nezaželenim reakcijam na hrano od drugih pasem mačk.

Za tovrstne reakcije pa so tudi bolj dovzetne mačke, ki trpijo za drugimi imunsko pogojenimi boleznimi, saj je njihov imunski sistem že v osnovi bolj občutljiv.

Tako so na primer mačke, ki trpijo za kroničnimi vnetji črevesja, dovzetnejše za nezaželene reakcije na prehrano, saj je njihovo vneto črevo bolj občutljivo. Zanje se priporoča izogibanje prehrani z visoko vsebnostjo maščob in hrani, ki napenja.

Mačke s kroničnim vnetjem spodnjega črevesja ali malabsorpcijskim sindromom so prav tako lahko bolj dovzetne za nenavadne reakcije na hrano in njene sestavine.

Po nekaterih teorijah pa so k tem težavam nagnjene tudi mačke, ki so v preteklosti zbolele za gastroenteritisom (vnetjem sluznice želodca in črevesja), zlasti ob stiku s sestavinami, ki so bile prevladujoči del prehrane v času bolezni.

Simptomi

Simptomi nenavadnih reakcij na hrano so precej netipični in enaki številnim drugim bolezenskim stanjem pri mačkah. Kožne težave so pogosto podobne tistim, ki se pojavijo pri alergijah okoljskega izvora ali zaradi zajedavcev, medtem ko prebavne težave spominjajo na tiste, ki se pojavijo zaradi okužb in bolezni.

Gastrointestinalne težave, ki so del nezaželenih reakcij na hrano, lahko vključujejo drisko, pogostejše iztrebljanje, povečano prostornino blata, neprijeten vonj blata, bruhanje, zadah, napenjanje in izgubo teka.

Simptomi, ki se pojavljajo na koži, so lahko vnetja (zlasti na področjih glave, obraza, vratu in konicah ušes), nadpovprečno izpadanje dlake ali brezdlačna mesta, suha, luskasta koža, vnetja ušes, dispigmentacija kože in razjede (zlasti v ustih in njihovi okolici). Lahko pride tudi do povečanega solzenja in slinjenja.

Drugi simptomi, ki spremljajo neželene reakcije na hrano, lahko vključujejo razdražljivost in izogibanje dotiku. Nenehno srbenje in slabo počutje prej ali slej vplivata tudi na mačje razpoloženje.

Mačke z alergijami na hrano imajo največkrat težave s kožo, vendar pa se lahko pojavijo tudi prebavne težave. Te so pogosto odraz prehranske netolerance, vendar pa je pomembno, da kljub sumu obiščemo veterinarja, ki bo izločil morebitne druge vzroke simptomov, zlasti v primeru, če prebavne težave spremlja bruhanje, letargija in ali nelagodje. Morda bo potrebna podporna terapija z antibiotiki ali protivnetnimi zdravili.

Pogosti povzročitelji

Najpogostejši povzročitelji so še vedno pšenica, govedina in mlečni izdelki, ki so krivci za več kot 65 odstotkov zabeleženih primerov nezaželenih reakcij na hrano. Tudi soja je pogost povzročitelj težav.

Žita z visoko vsebnostjo glutena so prisotna v številnih komercialnih hranah za mačke, čeprav zmeraj niso navedena kot taka. Nekatere znamke  preprosto napišejo »žitarice«, zato je treba natančno brati oznake na embalaži.

Tudi mlečni izdelki so pogost povzročitelj težav, saj se raven laktaze (encima, ki je odgovoren za prebavo mlečnih sladkorjev) pri mačkah s staranjem zmanjšuje, zato se lahko pojavi laktozna intoleranca.

Mačke lahko razvijejo alergije na katerokoli prehransko beljakovino (razen če je ta v hidrolizirani obliki) in katerokoli sestavino.

Umetna barvila, ojačevalci okusa in konzervansi so prav tako lahko problematični. Nekatere mačke doživijo reakcije na kemikalije, ki so uporabljene za stabilizacijo hrane, izboljšanje njenega okusa ali videza. S tem razlogom se za mačke priporoča le hrana, ki ne vsebuje konzervansov, umetnih barvil in arom.

Reakcije pa lahko povzroči tudi hrana z visoko vsebnostjo histamina. Histamin je kemikalija, ki se naravno pojavlja v določenih prehranskih izdelkih, hkrati pa je tudi kemikalija, ki jo telo sprošča med alergijsko reakcijo. Nekatere mačke imajo, tako kot nekateri ljudje, nižjo raven encima, ki je zadolžen za razgradnjo histamina iz hrane, zato lahko uživanje hrane z visoko vsebnostjo histamina povzroči alergijske reakcije.

Zdravljenje

Veterinar je tisti, ki svetuje ustrezno ukrepanje in zagotovi zdravljenje morebitnih spremljajočih okužb, če so prisotne. Pri mačkah, ki imajo drisko, je lahko koristno obdobje hranjenja s hrano z nizko vsebnostjo maščob (ki seveda ne vsebuje sestavin, za katere sumimo, da so povzročitelj težav). Ko ima mačka redko blato, encimi za prebavljanje maščob težko opravijo svoje delo. Zmanjšanje uživanja maščob je lahko zato za mačko zelo koristno pri lajšanju nadaljnjih prebavnih težav.

Če veterinar sumi, da gre za reakcijo na hrano, se bo morda odločil za alergijske teste ali postopno izločanje hrane, ki bi lahko bila problematična. Večina veterinarjev se strinja, da je prav ta postopek, čeprav bolj dolgoročen, najučinkovitejši za ugotavljanje in preprečevanje reakcij na hrano.

Če se bo veterinar odločil za ta postopek, bosta vaša doslednost in sodelovanje ključnega pomena. Morali boste voditi dnevnik hranjenja, v katerega boste natančno beležili vse, kar mačka dnevno poje, ne le glavni obrok, temveč tudi priboljške, ostanke od mize (če jih dobiva) in prehranske dodatke. Opazovati boste morali tudi, ali morda mačka uživa tudi druge prehranske izdelke (na primer hrano drugih ljubljenčkov ali če si morda sama postreže iz smeti ali kuhinjskih omaric). Obstaja pa tudi vrsta rastlin, tako v stanovanju kot zunaj njega, ki jih mačke rade uživajo – in veliko jih je za mačke strupenih.

Nekatere živali imajo pri živilih, na katera so občutljiva, določen prag tolerance – brez posledic lahko zaužijejo majhno količino morebitno škodljivega živila, če pa zaužijejo večjo količino, se pojavijo simptomi. To je pomembno, kadar je mačka preobčutljiva na alergen, ki se mu ni mogoče povsem izogniti, saj lahko z okrepitvijo imunskega in prebavnega sistema povečamo ta prag tolerance. Na slednjega pa lahko negativno vpliva tudi stres, zato je zelo pomembno, da poleg fizičnega zdravja namenimo veliko pozornosti tudi psihičnemu zdravju alergične mačke.

Rešitve

Mačke so mesojede, zato v svoji prehrani potrebujejo dober vir beljakovin, ki jim zagotovi zadostne količine aminokislin in nižjo raven ogljikovih hidratov. Prvi korak k rešitvi je torej lahko zamenjava hrane za takšno brez najpogostejših alergenov: glutena, govedine, soje in mlečnih izdelkov.

Industrijsko pridelana mačja hrana je lahko označena kot alergena, če ne vsebuje najpogostejših prehranskih alergenov. To seveda ne zagotavlja, da mačka ne bo imela reakcije na kakšno drugo sestavino, kljub temu da priznane znamke pasje hrane, uporabljajo le visoko prebavljive sestavine, ki so izbrane zaradi svoje nizke alergenosti, za zmanjšanje tveganja za reakcije pa so obdelane le naravno.

Če ima mačka, kljub dieti, ki izključuje vse najpogostejše krivce za pojavnost alergij, še vedno težave, se priporoča menjava hrane za drugačen vir beljakovin in ogljikovih hidratov (ki ga mačka pred tem še ni poskusila) ali za dieto, ki vsebuje izključno hidrolizirane beljakovine (kjer so molekule razgrajene na tako majhne delce, da ne morejo dražiti imunskega sistema), vendar pa je ta druga možnost precej dražja od navadne hrane.

Ker pa se vsaka mačka drugače odziva na različne sestavine, je pomembno, da pri izbiri prehrane upoštevate predvsem potrebe in odzive svoje mačke. Če so mačke že v prvi vrsti hranjene z zelo raznoliko prehrano, je pozneje težko najti nove sestavine, ki jih še niso poskusile, zato se priporoča, da se izogibate izdelkom, ki vsebujejo eksotične sestavine, saj vam bodo tako v primeru težav ostali kot alternativa vsakdanji prehrani.

Med izločanjem problematične hrane je nujno, da mačke ne hranite z ničimer drugim.
Ko pa imate občutek, da ste odkrili krivca za težave, lahko počasi začnete z dodajanjem drugih sestavin v prehrano, eno po eno, da boste opazili, če se simptomi vrnejo. Če se ti znova pojavijo, se morate v prihodnje temu prehranskemu viru izogibati.

Podpora imunskemu in prebavnemu sistemu

Poleg ustrezne diete pa je za izogibanje reakcijam potrebna tudi ustrezna podpora imunskemu in prebavnemu sistemu. Močan in zdrav imunski sistem lahko pomaga pri večji odpornosti na alergene, zato so potrebna podporna hranila. Omega 3 maščobne kisline lahko pripomorejo k zdravljenju vseh vrst alergij pri mačkah. Delujejo v koži ter zmanjšujejo učinke histamina in drugih kemikalij, ki jih telo proizvaja v odzivu na alergen. Študije so dokazale, da omega 3 maščobne kisline v kombinaciji z drugimi metodami zdravljenja, kot so antihistaminiki, sčasoma zmanjšajo ali celo popolnoma izničijo potrebo po steroidnem zdravljenju. Hrana naj vsebuje dodane esencialne maščobne kisline ter je bogata z EPA in DHA. Prav tako vsebuje številne sestavine, ki pomagajo pri krepitvi imunskega sistema, kot so na primer prebiotiki FOS in MOS, ki krepijo dobre bakterije v prebavilih, ter nukleotidi, ki izboljšajo presnovo ter imajo pozitivne učinke na prebavni trakt in imunski sistem. Prebavni sistem mačk je zelo pomemben za splošno imunsko odpornost mačk, saj vsebuje več kot 60 odstotkov vseh imunskih celic mačke! Priporoča pa se tudi dodajanje probiotikov v prehrano mačke, najbolje v obliki prehranskih dopolnil, ki so pripravljena posebej za mačke, kot pa v obliki jogurta, ki lahko pri mačkah, ki ne prenašajo laktoze, stanje še poslabša.

Mit o piščančji maščobi/olju

Čeprav so nekatere mačke alergične na piščančje beljakovine, pa to ne velja za piščančjo maščobo/olje. Ker je alergijska reakcija imunski odziv na beljakovine, lahko mačke največkrat uspešno prenašajo piščančjo maščobo oziroma olje. Piščančje olje, ki ga vsebuje mačja hrana, je filtrirano, saj mu odstranijo vse beljakovinske molekule, zato je zelo lahko prebavljivo in dobro sprejeto tudi pri mačkah z občutljivo prebavo.

Nekaj koristnih nasvetov:

Reakcije na hrano so pogojene tudi s stresom in z razburjenostjo, saj stres slabi imunsko odpornost mačke. Mački poskušajte zagotoviti mirno okolje in ustaljeno rutino, zlasti kar zadeva hranjenje.

Manjši obroki so lažje prebavljivi od večjih. Priporoča se, da občutljivo mačko, ki trpi za simptomi reakcij na hrano, hranite večkrat dnevno v manjših obrokih, še posebej, če je prisotna driska.

– Če hrana ni pravilno hranjena, se lahko pojavi fermentacija. Zato je priporočljivo, da hrano shranjujete v neprepustnih posodah, da bi preprečili vdor vlage.

Povzeto po Ness Bird, svetovalki za prehrano pri Arden Grange

Objavljeno v deseti številki revije Mucek