Nesrečna zgodba muce Else s srečnim koncem

Pred natanko šestimi tedni, natančneje 29. januarja, ko je bilo zunaj še neprijetno mrzlo in mokro, sem v poznih urah brskal po Facebooku in opazil, da me je v hrvaški zaprti Facebook skupini Zakaj volim mice, kjer je več kot 7000 ljubiteljev teh čudovitih živali, označila ena od aktivnih članic (Katarina) in prosila, če bi lahko kakor koli pomagal.

Za kaj je šlo? Ena od članic (Tomislava), ki je do tistega večera nisem osebno poznal, je to mrzlo nedeljo nekje petnajst minut, preden sem prebral objavo, ob sprehodu skozi Samobor v družbi fanta in prijatelja blizu mestnega trga opazila majhno mačko, ki je nebogljeno ležala na pločniku v zelo slabem stanju. Niso vedeli, kako naj ji pomagajo, saj so v nedeljo zvečer vse trgovine in veterinarske ambulante zaprte.

Težkega srca so odkorakali naprej do trga, kjer so se usedli v bližnjo slaščičarno. Tomislavi uboga muca ni šla iz glave, a ker so prišli iz Zagreba, ni vedela, kam naj se obrne po pomoč. Odločila se je, da jo bo objavila v omenjeni skupini s prošnjo, če je kdor koli pripravljen pomagati.

Ob branju objave »Na levi strani pločnika, ob glavni cesti se nahaja muca, ki zmrzuje in komaj kaže znake življenja« enostavno nisem niti na trenutek premišljeval, kljub temu da sem šele pred desetimi minutami prišel domov in se zleknil v udoben kavč z daljincem v roki, temveč sem še isto sekundo oblekel jakno, vzel avtomobilske ključe in brez pomisleka odšel preverit situacijo.

Ob vožnji proti lokaciji iz opisa mi je skozi glavo šlo več misli in iskreno povedano sem upal, da ne naletim na poškodovano muco, saj sem vedel, da bo to za seboj potegnilo precej obveznosti.

Čez pet do šest minut sem bil na omenjeni lokaciji, kjer se je nahajala muca iz statusa. Izstopil sem iz vozila, pozna nedeljska večerna ura, nikjer nikogar, zunaj pa je pihal zares neugoden mrzel veter ob temperaturi blizu –10 °C. Pristopim k muci in ob pogledu nanjo se mi je trgalo srce. Mala sirota, po moji oceni stara štiri do pet mesecev in težka največ 2,5 kg, se je nepopisno tresla, sprednje in zadnje tačke je imela zvite pod seboj ter se sprva sploh ni odzivala na okolje. Počasi sem se ji približal in jo vzel jo v roke. Njeno stanje je težko opisati. Premražena, popolnoma umazana od strjenega blata, smrdela je po mačjem urinu in najslabše – opazna je bila poškodba zadnje leve noge. Sicer navzven brez vidnih poškodb, ampak po nenavadnem položaju noge je bilo jasno, da ima nekakšen notranji zlom in potrebuje nujno veterinarsko oskrbo/diagnozo (rtg).

Osebno sem lastnik dveh čudovitih muckov (brata Pablo in Romeo), ki sta izključno stanovanjska muca in do te izkušnje nista imela priložnosti za srečanje z drugimi mucami. Ob prizoru na poškodovano muco sem se zavedal, da je vprašanje, kako bosta reagirala na novo »članico« v gospodinjstvu, in da obstaja možnost, da na njiju prenesem kakšno bolezen, zato ju bo treba takoj izolirati. Težava pa je bila tudi ta, da sem moral naslednje jutro zgodaj zjutraj v službo, še preden se je odprla veterinarska ambulanta. Skratka, ogromno težav, a pustiti jo samo nisem imel srca. Doma imam dva transporterja za prevoz muc, vendar sem ob branju statusa in ekspresnem izhodu iz stanovanja pozabil nanj … Ko sem položil najdeno muco na sovoznikov predpražnik, je bil sicer smrad nepopisen, a v tistem trenutku mi je bila povsem nepomembna čistoča, pa tudi vse ostalo, le da bi odstranil s ceste ubogo, nesrečno živalco in ji pomagal, kolikor je v moji moči.

Med vožnjo domov sem razmišljal, kako in kaj storiti po prihodu domov. V desetih minutah vožnje sem se odločil, da jo bom ločil od svojih muckov, in sicer naslednje dni bo njen začasen »dom« kopalnica, v kateri sta Pablo in Romeo veliko časa skozi zimo, saj jima je všeč talno gretje, pa tudi njuno mačje stranišče je v istem prostoru.
Ob vstopu v stanovanje sem šel takoj v kopalnico in čeprav sem se zavedal, kot vsi lastniki muc, da jim voda še zdaleč ni najljubši »prijatelj«, sem se takoj odločil, da jo bom stuširal s toplo vodo. Zaradi izrazite umazanije navadno izpiranje s tušem ni pomagalo, tako da sem se odločil, da bom kad napolnil z malo vode in jo pustil notri namakati, da se bo povsem očistila in hkrati vsaj malo segrela. Ker je imela poškodovano nogo, pa ni bilo bojazni, da bi skočila iz kopalne kadi. Medtem sem z enim očesom spremljal njen odziv in skrbel, da ima glavo nad gladino vode, z drugim očesom pa opazoval moja radovedna mucka, ki sta me navdušila, saj ni bilo nobenega nasprotovanja, ampak sta le z zanimanjem in radovedno gledala z vhodnih vrat kopalnice, kaj se dogaja.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.