Mačke in stari Egipt

Najbrž je že kdo izmed nas, ljubiteljev mačk, pomislil, da smo se rodili v napačni civilizaciji in da po srcu spadamo v stari Egipt, kjer so mačkam pripadale najvišje časti in kjer je bila štirinožna razigranka nepogrešljiv član vsake družine. In čeprav sta mačka in človek živela v simbiozi že veliko preden je Egipt obstajal, se zdi, da so prav Egipčani zaslužni za to, da so danes mačke crkljive in ljubeče živalce, s katerimi imamo čast deliti domove.

Stari Egipčani so morda bolj kot vse druge antične kulture delili vrednote s trenutno zahodno civilizacijo. Odlikovalo jih je spoštovanje do žensk, otrok in narave. Bili so prizanesljivi do živali in jih celo povezovali z božanstvi. Vendar pa so mačke v njihovi kulturi uživale največjo čast, saj so veljale za polbogove. Kosmatinke so si naklonjenost Egipčanov prislužile s svojimi lovskimi sposobnostmi, ki so bile izjemno koristne pri iztrebljanju podgan in druge golazni. Glavna dejavnost starega Egipta je bila namreč kmetijstvo in da bi obvarovali svoj pridelek pred glodavci, so Egipčani začeli divje mačke s hrano vabiti v svojo bližino, da so jih polovile. Vendar mucke niso varovale le pridelka, temveč tudi življenja svojih človeških prijateljev. Plenile so namreč tudi kače, škorpijone in druge žuželke, ki so bili lahko tudi zelo nevarni. Tako so pridobile izjemno visok ugled in svojo podobo posodile tudi mnogim božanstvom, med njimi boginji Maftet, zaščitnici domov. Tudi mačkam je ta status povsem ustrezal in sčasoma so se privadile človeške bližine in se naselile v njihove domove. Postale so bolj družabne in igrive in tako še boljše sostanovalke in prijateljice.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Tina Fekonja

Viri: