Mačke in psi si zapomnijo kar nekaj stvari, med drugim, kje se nahaja njihova posodica za hrano in kdaj dobijo svojo večerjo, naučimo jih lahko tudi številnih trikov in pogosto nas presunejo presenetljive zgodbe o ljubljenčkih, ki najdejo pot domov. Kako dobro pa se krznene kepice spominjajo preteklega dogajanja na določen dan? Strokovnjaki menijo, da je spominjanje preteklih dogodkov odvisno od tega, kako uporaben je ta spomin za prihodnje življenje.
Mačji spomin
Mačke, podobno kot pse, odlikuje spominjanje podrobnosti, ki so pomembne za njihovo evolucijsko zgodovino. Zdi se, da imajo mačke izredno dober spomin za lov, kar potrjuje tudi psiholog Mikel Delgado iz Berkeley-a (Univerza v Kaliforniji), ki je hkrati certificiran vedenjski strokovnjak za mačke.
V dveh eksperimentih je sodelovalo skoraj 50 mačk, preverjali pa so, kako dobro se kosmatinke spomnijo, katere sklede so bile polne hrane po tem, ko so mačke za približno 15 minut odnesli iz prostora. Študija je bila objavljena v reviji Behavioural Processes, njeni rezultati pa so dokazali, da imajo mačke kratkoročni delovni spomin, s katerim lahko za kratek čas kodirajo podrobnosti »kje« in »kaj« (trditev drži vsaj v primeru, ko govorimo o hrani).
Mačke imajo dober prostorski spomin
Leta 2008 je bila v reviji Applied Animal Behaviour Science objavljena podobna študija, ki je dokazala, da imajo mačke tudi dober prostorski spomin. V tej raziskavi so se morale mačke spomniti, iz katerih posodic so že jedle. Starejše mačke so pri tem naredile več napak kot mlajše, kar kaže tudi na to, da se mačji spomin s starostjo slabša.
Prostorski spomin mačkam pomaga ugotoviti, kje lahko najdejo plen in ali so to noč že patruljirale na določenem področju. Je pa mačji spomin presenetljivo kratkotrajen, zlasti kadar spomini ne vključujejo hrane. V študiji iz leta 2006, objavljeni v Animal Cognition, je sodelovalo 24 mačk.
Če plen ni več viden, je verjetno izginil
Mačke so opazovale, kako raziskovalec skriva predmet v eno izmed štirih škatel. Mačke so morale počakati 0, 10, 30 ali 60 sekund, preden jim je bilo dovoljeno najti predmet. Po 30 sekundah je večina mačk težko našla skriti predmet. Delgado, ki sicer ni bil vključen v študijo, na to odgovarja, da tak rezultat ni presenetljiv.
Če mačka v divjini namreč lovi miško, se bo miš verjetno nekje skrivala. Verjetnost, da bo miška čez minuto še vedno v istem skrivališču, je zelo velika. »Če miš ni več vidna, je verjetno izginila,« je dejal Delgado.
Modeli za Alzheimerjevo bolezen
Spomin pri mačkah in psih ter pri kateri koli drugi živali je izredno težko izmeriti. »Zanima nas, kaj se dogaja v glavah živali in tega morda nikoli ne bomo mogli popolnoma dojeti,« je povedala Monique Udell, profesorica znanosti o živalih iz Univerze v Oregonu. »Preučujemo njihovo vedenje in ga poskusimo interpretirati tako, da čim bolj jasno prikažemo sliko, kaj se v njihovi notranjosti dogaja.«
Velja pa spoznanje, da več kot imajo znanstveniki znanja o živalskem spominu, vse bolj pse uporabljajo kot modele za primerjavo s človeškim staranjem, demenco in Alzheimerjevo boleznijo. Udellova zaključuje z mislijo, da »moramo razumeti, česa so se psi in mačke sposobni spomniti, saj le tako lahko razumemo, kako se ta spomin sčasoma slabša.«
Maša P. Z.
