Če imate doma več kot eno ali dve mački, ste verjetno že opazili, da mačke, tako kot ljudje, med seboj vzpostavljajo socialne strukture. Ena izmed mačk je verjetno »alfa mačka«, ki so ji druge podrejene. Morda ste opazili, da se dve izmed vaših mačk radi družita sami, brez ostalih mačk, in da ima vsaka izmed njih svoj izbrani teritorij, čeprav je znotraj stanovanja morda zelo majhen.
Še ne dolgo nazaj je prevladovalo mnenje, da domače mačke niso družabna vrsta. Družabna vrsta pomeni, da člani te vrste med seboj vzpostavijo stabilne odnose, kot je to običajno za ljudi in precej opazno na primer pri psih. Dolgo so znanstveniki mislili, da so levi edini iz družine mačk, ki imajo v svojih krdelih hierarhične odnose. Kasneje so odkrili, da imajo tudi gepardi in risi posebne socialne strukture. Pred kratkim pa je postalo jasno, da se tudi v družinah domačih mačk (hišnih ali prostoživečih) oblikuje družbena hierarhija.
Čeprav je nekaterim mačkam bolj všeč samotarski način življenja, so mnoge povsem zadovoljne z življenjem v majhnih skupinah, še posebej, če so znotraj skupine vse mačke sterilizirane ali kastrirane. Veliko domačih mačk si celo želi družbe drugih predstavnikov svoje vrste. To je še posebej zanimivo zato, ker so predniki domačih mačk živeli nedružabno življenje in med seboj raje niso imeli stikov, nato pa so se razvili v veliko bolj družabna bitja, kar lahko danes opazimo tako pri divjih kot udomačenih mačkah.
(((ZANAROCNIKE)))
Kolonije prostoživečih mačk
Znanstveniki so mnogo let opazovali kolonije prostoživečih mačk. Sprva so mislili, da jih veže le vir hrane ter da njihova potreba po hrani prevlada nad njihovo potrebo po samoti. Študije zadnjih tridesetih let pa so pokazale, da so odnosi v mačjih kolonijah zelo kompleksni. Pogosto je, da se znotraj skupine oblikujejo še manjše skupinice dveh, treh, morda štirih mačk, ki se med seboj še posebej dobro razumejo in skupaj preživijo več časa kot z ostalimi pripadniki kolonije. Te skupinice se lahko oblikujejo na podlagi sorodstva, starosti, spola ipd. Pogosto je, da se med seboj posebno dobro razumejo sorojenci ter mačje mame in njihovi otroci. Vendar pa je pri prostoživečih mačkah običajno, da doječe mačke sprejmejo k sebi in nahranijo tudi mladiče, ki niso njihovi, mladiči pa poskušajo sesati tudi pri odraslih mačkah, ki ne dojijo. Tako se lahko vzpostavijo tesne vezi tudi med mačkami, ki niso v krvnem sorodstvu. Način vzpostavljanja vezi je tudi eden izmed razlogov, da so kolonije pretežno sestavljene iz mačjih samic in kastriranih samcev. Plodni mačkoni imajo pogosto do desetkrat večje teritorije, ki lahko zajemajo več kolonij, saj si tako povečajo možnost za razplod.
Posebnost mačjih kolonij pa je, da nimajo mentalitete tropa in nikoli ne lovijo skupaj, ampak ostajajo samski lovci. Posledično take skupine mačk dobro funkcionirajo le takrat, ko med njimi ni tekmovanja za hrano in teritorij. Enega in drugega mora biti dovolj za vse člane kolonije, saj bi sicer mačke postale tekmovalne in njihove družinske pravljice bi bilo konec.
Hierarhija med domačimi mačkami
Če ste ponosni lastnik več mačk, vam to lahko prinaša zelo veliko veselja, lahko pa se zgodi, da vam mačja družina povzroča kakšne preglavice. Tudi v vašem domu namreč med mačkami vlada prav posebna družbena ureditev, ki je običajno hierarhična. Če imamo opravka z dvema mačkama, ki se počutita enako dominantni in mislita, da bi morali biti na vrhu družbene lestvice, lahko prihaja do agresije in spopadov, dokler se ena ne umakne in sprejme podrejen položaj.
Ste morda že opazili, katera mačka je v vašem domu na vrhu družbene lestvice? To dejstvo ni vedno tako očitno. Ne moremo namreč predvidevati, da je največja in najmočnejša mačka tudi »alfa mačka«. Velikost in moč sicer včasih prispevata k statusu, vendar pa sta najpomembnejši lastnosti mačjega vodje samozavest in mirnost. Ker so hišne mačke običajno sterilizirane ali kastrirane, spol ne igra pomembne vloge pri tem, kam se mačka uvršča na hierarhični lestvici. Pozorni moramo biti na druge, manj očitne znake. Morda boste ob opazovanju skupinske dinamike vaše mačje družine opazili kaj od naslednjega:
- Ena mačka je pri hranjenju vedno prva. Dominantne mačke namreč praviloma dobijo največ hrane in tudi prve izbirajo med različnimi vrstami hrane, če so na voljo.
- Ob eno mačko se ostale mačke stalno drgnejo. Mačke svoje kolege z visokim statusom rade označujejo s svojim vonjem. To je tudi razlog, da se pogosto drgnejo ob vas, saj vas sprejemajo kot člana svoje družine z zelo visokim statusom.
- Ena mačka vedno prva vstopi v prostor, druge pa se ji umikajo ali hodijo za njo.
- Ena mačka je vedno prva v vrsti za prostor v vašem naročju. Morda je ta mačka le najbolj željna človeške pozornosti, morda pa je to mačka, ki ji v skupini pripada najboljše mesto za počitek.
Hierarhija v mačji družini ni nujno stalna. Če najbolj dominantna mačka oslabi, na primer zaradi poškodbe ali zdravstvenih težav, bo njeno mesto prevzela druga mačka, bivša vodja družine pa se bo umaknila. Ko v vaš dom pride nova mačka, to lahko zelo pretrese red v mačjih odnosih. Lahko pride do spopadov za teritorij ter mesto na družbeni lestvici. Nova mačka se bo sčasoma vključila v hierarhijo »staroselk«, vendar pa ne bo nujno začela na dnu! Včasih se zgodi tudi, da z leti in izkušnjami mačka pridobi na samozavesti in se odloči izzvati dominantno mačko za njen položaj. To lahko mine povsem mirno ali pa vključuje agresijo.
Če imate doma mačke, ki se med seboj ne razumejo, morajo svoje nesporazume največkrat zgladiti same, pri tem pa jim lahko pomagamo na nekaj načinov:
- Povečamo teritorij. Če imajo mačke na voljo več prostora, je manj verjetno, da se bodo zaradi njega prepirale. Najenostavneje je prostor povečati vertikalno – ker mačke obožujejo plezanje in gibanje po dvignjenih površinah, jim lahko gibalni prostor razširimo s policami in plezalniki.
- Priskrbimo skrivalne kotičke. Včasih se mačke lažje izognejo neprijetnemu soočenju, če se lahko umaknejo za zastor, zaveso, v škatlo ali med krpe.
- Priskrbimo več skled za hrano in več mačjih stranišč. To bo zmanjšalo tekmovalnost pri hranjenju in uporabi stranišča.
- Spodbujajmo skupno igro. Mačkam moramo dati razlog, da si med seboj postanejo všeč. Če ima mačka pozitivne asociacije na prisotnost drugih mačk, kot na primer uživanje ob skupni igri, je več možnosti, da se bo naučila shajati z njo tudi v vsakodnevnih situacijah.
- Popravimo neprimerno vedenje. Če sta mački v spopadu, med njiju postavimo oviro, na primer blazino ali kakšen drug predmet. Nikoli ne poskušajmo mačk ločiti s svojim telesom, saj smo lahko pri tem poškodovani! Ko se mački umirita, iz prostora odstranimo tisto mačko, ki je napadla, in nikoli tiste, ki je bila napadena.
- Spoštujmo hierarhijo. Mačje družbene ureditve ne moremo na silo spremeniti, zato ne poskušajmo preprečevati dominantnega vedenja (če to seveda ne škoduje drugim), saj bomo s tem le zmešali red v mačji družini.
Mačke so torej sposobne mirno sobivati, vendar pa ne moremo pričakovati, da bodo njihovi odnosi vedno brez konfliktov. Prav tako kot ljudje se lahko mačke med sabo dobro razumejo in se imajo rade, lahko pa se zgolj tolerirajo. Vsaka mačka ima namreč svojo zgodbo, svojo osebnost in temperament, ki vplivajo na to, kako se bo obnašala v odnosu z drugimi živalmi in tudi v odnosu z nami. Naša naloga pa je, da spoštujemo posebnost vsake živali in se naučimo razumeti tiste, ki si z nami delijo dom.
Ana Ažman