Pravijo, da ima mačka sedem življenj …
Vsekakor drži, da je pravilno hranjena in negovana mačka odpornejša proti določenim boleznim, a pred številnimi nalezljivimi virusnimi boleznimi je brez zaščitnega cepljenja popolnoma nemočna. Poskrbite za zdravje vaše živali in jo zaščitite pred nevarnimi mikroorganizmi z ustreznim cepljenjem.
Zakaj se odločiti za cepljenje?
Cepljenje je vnos cepiva v telo z namenom preprečitve nastanka nalezljive bolezni. Cepivo sproži v telesu imunski sistem, da začne tvoriti številne obrambne celice, ki nas ščitijo pred določenim virusom. Da bi dosegli ustrezno odpornost proti specifični bolezni, je potrebno večkratno cepljenje. Z osnovnim cepivom mačke preventivno cepimo proti: mačji kugi (parvovirus), mačjemu nahodu – rinotraheitisu (herpes virus) in virusni okužbi mehkih tkiv ustne votline (kalici virus). Priporoča se tudi cepljenje mačk proti mačji levkozi (FeLV). Mačke lahko cepimo tudi proti steklini. Pravilen in dosledno izveden program cepljenja proti kužnim boleznim je predpogoj za zaščito živali pred nekaterimi nevarnimi, nalezljivimi, včasih celo smrtnimi boleznimi.
Čeprav pri novorojenih mladičih obrambne sposobnosti telesa še niso popolnoma razvite, pa mladički dobijo od svoje matere protitelesa že prve tedne življenja proti nekaterim boleznim, ki jih je sama prebolela, ali proti katerim je bila cepljena. Nekaj teh protiteles dobijo mladiči že v maternici, večino pa zaužijejo prva dva dneva življenja s prvim materinim mlekom (mlezivom). Količina teh maternalnih protiteles se pri mladiču po porodu hitro zmanjšuje, zato je treba pravočasno spodbuditi njegovo lastno telesno obrambo proti določenim boleznim, in sicer s cepljenjem.
Kdaj mačko prvič cepimo?
Mačjega mladička prvič cepimo z osnovnim cepivom pri starosti 8 do 9 tednov in to ponovimo čez štiri tedne ter med 14 in 16 tednom starosti. Cepljenje ponovimo čez dvanajst mesecev, v naslednjih letih cepimo vsake tri leta. Zunanje mačke lahko cepimo tudi proti mačji levkozi, saj je prognostično zelo neugodna, možna je doživljenjska okužba, prenos na druge mačke, ali pa virus povzroči nastanek novotvorb.
Proti levkozi se cepi dvakrat, pri osmem in dvanajstem tednu starosti. Cepljenje ponovimo čez eno leto ter nato cepimo vsake tri leta. Predhodno se opravi hitri test na mačjo levkozo. S krvno preiskavo (veterinar potrebuje od živali le nekaj kapljic krvi) tako izključimo prisotnost povzročitelja v perifernem krvotoku pred prvim cepljenjem. Če je mačka pozitivna, se svetuje ponovno testiranje čez dva, tri mesece. Cepljenje proti steklini se priporoča za mačke, ki živijo blizu gozda, obvezno pa je za mačke, s katerimi potujemo v tujino (potrebujejo tudi potni list in mikročip). Prvo cepljenje proti steklini opravimo pri treh mesecih starosti, s ponovitvijo čez eno leto, nato na tri leta.
Za vsa opravljena cepljenja je obvezno, da se redno nadaljujejo tudi po tem, ko žival odraste.
Na tržišču je na voljo več različnih vakcin, večinoma so polivalentne (cepimo proti več različnim boleznim naenkrat). Notranje mačke cepimo s cepivom, ki zaščiti pred mačjo kugo, nahodom in kalici virusom. Mačke, ki živijo zunaj, pa poleg prej omenjenega cepiva lahko dobijo še odmerek cepiva, ki jih zaščiti pred mačjo levkozo. Cepiva so razmeroma varna, saj naj po cepljenju ne bi prišlo do reakcije organizma na vakcino, razen manjše otekline na mestu vboda igle, ki pa sčasoma izgine, v izrednem primeru lahko pride do pojava alergijske reakcije (povišana telesna temperatura nad 39,3 stopinj Celzija, slabo počutje, prisotnost otekline na mestu cepljenja ali drugje na telesu). V tem primeru se je treba posvetovati z veterinarjem.
Razvoj cepiv je v zadnjih letih zelo napredoval, zato imajo tudi veterinarji v Sloveniji na izbiro cepiva, ki imajo številne prednosti pred starejšimi cepivi. Tako, recimo, so v novih cepivih sevi, ki nudijo zaščito pred vsemi novimi izolati virusov (virusi se kar naprej razvijajo in spreminjajo), poleg tega pa so ta cepiva izjemno varna, saj ne vsebujejo nosilcev in ne povzročajo reakcij na mestu dajanja. Cepivo proti levkozi je rekombinantno in v telesu prav „išče“ z virusom okužene celice. S cepljenjem lahko celo pozdravimo nekatere pojave bolezni, znano je, recimo, da mačke s ponavljajočim marginalnim gingivitisom (vnetjem obzobnih tkiv) po cepljenju z novim cepivom nimajo več težav. Cepljenje je zelo pomembno za ohranjanje zdravja vaše mačke, ker pa so zdaj na voljo res vrhunska cepiva, je vsak pomislek odveč.
Preventiva je pomembna
Na preventivno cepljenje ne pozabite prinesti potnega lista ali kartončka cepljenj vaše živali, iz katerega so razvidna morebitna predhodna cepljenja in v katerega vam bomo vnesli potrdilo o cepljenju. Pred samim cepljenjem veterinar žival najprej pregleda ter z lastnikom opravi pogovor. Tako se prepriča, da je žival pred prejemom cepiva zdrava.
Zaradi zagotavljanja boljšega odgovora organizma na samo vakcino in pridobitve dobre odpornosti moramo žival predhodno tretirati proti črevesnim zajedavcem. Tudi za to obstaja poseben režim, predvsem pri mladičkih, ki se lahko s paraziti okužijo že prek posteljice v maternici.
Na tržišču je na voljo mnogo varnih sredstev proti notranjim zajedavcem, ki so lahko v obliki tablet, paste ali ampule za nanos na kožo mačke.
Nekaj podatkov o nevarnih boleznih pri mačkah, pred katerimi jih lahko zaščitimo s cepljenjem.
Mačja kuga
Prenaša se z vsemi izločki bolne živali, okuženo hrano, vodo, s posodo za hranjenje. Bolezen je nevarna za necepljene mačke, ne glede na starost. Znaki so povišana telesna temperatura, mirnost, neješčnost, bruhanje, smrdeča driska (lahko krvava). Mlade živali so za bolezen zelo dovzetne in lahko kljub terapiji poginejo v zelo kratkem času. Mačke, ki prebolijo bolezen, postanejo dosmrtno imune.
Mačji nahod
Je mešana okužba z dvema virusoma in z eno ali več bakterijami. Bolezen se prenaša predvsem s kihanjem (kapljično) ter z izcedkom iz oči in/ali nosu. Bolezen je nevarna za necepljene mačke, ne glede na starost. Znaki so slaba ješčnost, mirnost, povišana telesna temperatura in izcedek iz oči in/ali nosu. Mačka lahko tudi kiha, kašlja in izgubi glas. Znaki se pojavijo nenadoma in so hujši pri mlajših živalih.
Bolezen mine v petih do sedmih dni, če ne, pride do dodatne bakterijske infekcije. Če imate več mačk, je priporočljivo obolelo mačko osamiti.
Mačja levkoza
Povzroča jo virus, ki se prenaša predvsem z medsebojnimi stiki, s slino, kihanjem in tudi z okuženo posodo. Zarodki se lahko okužijo prek posteljice že v maternici, bolj pogosto pa se z mlekom okužijo mladički, ko sesajo pri okuženi materi. Bolezen je nevarna za necepljene mačke, ne glede na starost. Virus prizadene limfno tkivo (obrambne celice) in celice kostnega mozga – imunski (obrambni) sistem ter povzroča nezadostno odpornost organizma. Mačka je lahko slabokrvna ali ima zlatenico, nima apetita, hujša, ima drisko, bruha, ima povečane bezgavke ter vnetje v ustni votlini. Bolezen ni ozdravljiva.
Steklina
Je virusna bolezen, nevarna za vse živali in tudi za človeka. Virus se zadržuje v živčnem tkivu, slinskih žlezah in bezgavkah. Najpogosteje se prenaša z ugrizom stekle živali. Največjo nevarnost za prenos stekline predstavljajo lisice. V prvi fazi so živali potrte, neješče, se skrivajo, v drugi pa postanejo razdražljive, agresivne, se slinijo. Temu sledi paraliza mišic. Zaradi paralize spodnje čeljusti žival ne more jesti in piti, se opoteka. Postopoma ohromijo tudi druge mišice in žival pogine.
Na žalost je v Sloveniji veliko mačk necepljenih, kar pa za necepljeno žival pomeni slabo zaščito pred omenjenimi boleznimi in tako večjo verjetnost za pojav bolezni. Le povečanje števila cepljenih mačk omogoča kakovostno zaščito pred kužnimi boleznimi.
Ana Hudobivnik, dr. vet. med.
