Bele muce, gluhota in albinizem

Ko je govora o barvi muc, se velikokrat ustavimo pri črnih.bele-muce Črne mačke so pogosto povezovane z vraževerjem in čarovnicami, dejstvo pa je tudi, da so črne muce najredkeje posvojene iz zavetišč. Vendar pa tokratnega zapisa ne posvečamo črnim, temveč belim mucam, ki so pogosto zapostavljene. Kaj vemo o njih in kakšne so njihove značilnosti?

Najbolj znano dejstvo o belih mucah je, da so gluhe, česar pa ne smemo povezovati s celotno populacijo belih muc. Res je, da se gluhota, ki je prirojena in jo povzroči propadanje notranjega ušesa, največkrat pojavlja pri belih mucah. Raziskave pa so pokazale, da pri tem ne smemo upoštevati zgolj barve dlake, temveč tudi barvo oči. Pri tem je omenjana predvsem modra barva. Za to je odgovoren avtosomni dominantni gen, imenovan »W« (W kot White – bela). Ta gen je pleiotropen, kar pomeni, da ima več učinkov in je odgovoren tako za belo barvo dlake, kot za modrino oči in gluhoto. Vse mačke s tem genom bodo imele bel kožušček, ne bodo pa vse imele modrih oči in bile gluhe (vseeno pa sta ti dve lastnosti med seboj močno povezani). Tako tudi vse mačke z belo dlako in modrimi očmi ne bodo vedno gluhe. Verjetno je, da imajo pri tem veliko vlogo tudi preplet z ostalimi geni, vpliv okolja in človeški faktor selektivnega parjenja.

Če trenutno znane podatke o gluhoti glede na barvo dlake in oči strnemo v odstotke, dobimo nekako takšno razporeditev: muc, ki niso popolnoma bele, je okoli 95% in pri teh je prirojena gluhota zelo redka. Belih muc je 5%, od tega ima 1-2% eno ali obe očesi modri, 3-4% pa ima oči druge barve (zelena, zlata, bakrena…). Od muc, ki imajo obe očesi modri je gluhih 60-80%, od tistih, ki imajo modro le eno oko, pa 30-40%. Od belih muc, ki nimajo modrih oči, je gluhih 10-20%.

Poznamo tudi albino mačke, ki so prav tako bele, vendar pa je njihova edina podobnost z belimi mačkami le v barvi dlake. Vse bele mačke niso albino mačke! Pri albinkah je bela barva dlake zgolj posledica pomanjkanja pigmenta. Zato njihova dlaka pravzaprav sploh ni bela, ampak zgolj neobarvana. Bele mačke pa imajo belo dlako zato, ker gen, ki je odgovoren za belino dlake, prevlada nad vsemi ostalimi barvami. Glavno razliko pa lahko najdemo prav v barvi oči. Medtem ko imajo bele mačke lahko najrazličnejše barve oči, je nabor pri albinkah prav zaradi umanjkanja melanina zelo omejen. Njihove oči so zato bledo modre, bledo rožnate ali modro-rožnate. Albino muce so tudi zelo občutljive na svetlobo, zato moramo v primeru, da smo skrbniki takšne muce, poskrbeti, da ni predolgo izpostavljena direktni sončni svetlobi, saj to lahko zelo škoduje njenim očem in koži.

Nekatere pasemske muce pa se kot bele skotijo in svojo barvo razvijejo šele kasneje – to so predvsem pasme, ki so se razvile iz siamke in kjer je obarvanost vezana na določeno področje (rep, tačke, obraz, ušesa). Zanimivo pa je, da je takšne vrste obarvanost prav posledica nekakšnega delnega albino dedovanja!

Vidimo lahko, da so tudi bele muce nekaj prav posebnega. Ko se naslednjič srečamo z belo muco, je tako ne povežimo takoj z albinizmom ali gluhoto, a vseeno preverimo njeno stanje in se odzovimo temu stanju primerno. Seveda pa si moramo zapomniti predvsem, da je posebna in unikatna čisto vsaka muca zase, ne glede na obarvanost njenega kožuščka.

Urša Lesar

Viri:
icatcare.org
en.wikipedia.org
www.catster.com