Domovina te čudovite mačke je dežela zelenih gozdov, modrih fjordov, bistrih potokov in poledenelih rek, legend ter mitov. Dežela, v kateri se domišlija in sanje spojijo z realnostjo, v svetu, kjer so prebivalci gozdov čarobna bitja, nagajivi škrati in lepe vile. To je Norveška.
Norveška gozdna mačka je starodavna pasma, ki se je na Skandinavskem polotoku pojavila pred več kot petsto leti. Zgodovina jo povezuje z Vikingi. Pravzaprav je to ljudstvo udomačilo močno gozdno mačko, ki jo je vzdrževalo v bližini svojih domov in kmetij, da bi branila hišno shrambo pred nenasitljivimi mišmi. Zaradi istega razloga so norveške gozdne mačke Vikingom sledile tudi med plovbo po severnih morjih, da bi branile dragoceno hrano pred sovražnimi glodavci.
To popolnoma naravno pasmo omenja tudi nordijska mitologija. Skandinavska boginja ljubezni in plodnosti, Freyja, je tavala po svetu in iskala svojega moža Óðka. Med tavanjem se je vozila na vozu, ki sta ga vlekli dve srebrni dolgodlaki norveški gozdni mački. Skandinavski bog groma, Thor, pa je svojo moč meril z vzdigovanjem te velike in težke mačke.
Prvič je norveško gozdno mačko omenil danski duhovnik in naturalist Peter Claussøn Friis leta 1559, ko je opravljal raziskavo z namenom, da bi razdelil rise v tri skupine: ris volk, ris lisica in ris mačka.
Leta 1835 je izšla zbirka povesti in pesmi Norske Folkeeventyr (Norveške ljudske pravljice), ki sta jih zbrala pisatelj Peter Christen Asbjørnsten in pesnik Jørgen Moe. V to zbirko sta prepisala starodavne folkloristične skandinavske legende, v katerih se pogosto pojavi norvežanka.
Najsmešnejša, verodostojna novica o tej pasmi se nanaša na uživanje zaupanja pri danski vladi. Do leta 1965, ko so iz uradnih registrov izbrisali mačje storitve, so bile norveške gozdne mačke zaposlene pri danski pošti, kjer so stražile v skladiščih in na ladjah ob prevozu zelo vrednega blaga.
Norvežani se zavedo njihove posebne dediščine
Leta 1930 so zaradi zapustitve podeželja in udomačitve norveške gozdne mačke prebivalci Skandinavskega polotoka opazili, da so se iz parjenja z navadnimi hišnimi mačkami kotili samo kratkodlaki mladiči. To pa zaradi tega, ker je gen kratkodlakega kožuha prevladujoč. Tipičen kožušček norvežanke je postajal zaradi teh genetskih dejavnikov vedno redkejši.
Že pred drugo svetovno vojno so Norvežani na razstavi v Oslu predstavili predstavnika njihove gozdne mačke. Po vojni je nekaj občudovalcev nadaljevalo z načrtom za ohranitev pasme. Uporabili so najprimernejše in najboljše mačke, ki so jih imeli na voljo.
Vzreja te zelo inteligentne velike mačke se je začela leta 1973, ko so se Norvežani odločili za programirano parjenje mačke Pippe z mačkonom gospe Else Nylund, Pan’s Trulsom. Leta 1975 se je skupina prvih vzrediteljev združila in ustanovila prvi krožek, Norsk Skogkattring, za programirano vzrejo pasme. Končno so Norvežani leta 1977 na nazstavi mačk v Oslu predstavili 150 mačk, ki so imele tri rodovniške generacije. Mednarodna felinološka organizacija FIFé (Fédération Internationale Féline) je ob tej priložnosti poslala mednarodnega sodnika, da bi registriral in sporočal o fenotipu te nove pasme. Novembra istega leta je FIFé na generalnem sestanku, ki je potekal v Parizu, priznala Pan’s Trulsa kot prvega predstavnika norveške gozdne mačke.
Telesne značilnosti
Telo norveške gozdne mačke je močno in mišičasto. Odrasli samci tehtajo od šest do osem kilogramov, samice pa od štiri do šest. Njene zadnje tačice so nekoliko višje od sprednjih. Zelo močni kremplji omogočajo spretno plezanje po drevesih. Glava norvežanke je v obliki enakostraničnega trikotnika. Mačka ima močno brado in dolg raven grški profil. Čelo je visoko, nekoliko zaokroženo. Ušesa so velika, zunanja stranica trikotnika (glave) se nadaljuje z zunanjo stranico ušesa. Na vrhu ušes so razviti čopki. Ušesa so obrnjena nekoliko naprej. Oči so izrazite, velike, v obliki mandeljna in diagonalno postavljene. Kožuh norveške gozdne mačke je srednje dolžine. Značilni sta njegova vodotesna površina in gosta, topla poddlaka. Ta izredna vrsta kožuha jo ščiti pred mrzlo severno zimo. Rep je dolg in košat. Okoli vratu se ji oblikuje dolga ovratnica in na zadnjih tačkah se v zimskih mesecih pojavijo lepe vrečaste hlače.
Priznane barve norveške gozdne mačke so: bela, črna, rdeča, krem, modra, srebrna, zlata, dim, želvovinasta, z različnimi tigrastimi vzorci in kombinacije z belo. Barva oči se mora ujemati z barvo kožuha. Nekatere mačke imajo lahko oči dveh različnih barv.
Njen značaj je prijazen in živahen. Zelo rada se igra. Zaradi teh odlik z lahkoto živi v stanovanju. Naveže se na gospodarja in mu sledi. Ljubi tudi otroke. Če je v družini tudi pes, se z njim rada igra. Poskrbeti je treba le, da ima na voljo dovolj igrač ter plezalnih in praskalnih površin. Njenega srednje dolgega kožuha ni treba dnevno krtačiti. Večinoma ga povsem dobro vzdržuje sama. Pred razstavo pa jo je treba okopati, tako da se sodnikom in občinstvu primerno predstavlja.
Zanimivosti
– Norveško ime za norvežanko je Norsk Skogkatt. Izvira iz norveških besed Norsk – Norveška, skog – gozd in katt – mačka.
– Norvežanka je edina mačka, ki se z drevesa vrača z glavo navzdol. To ji omogoča njen dolgi rep, ki nastopa kot dvokrak vzvoda.
– Najbolj znana ustanovitelja pasme sta Pan’s Truls in Pan’s Polaris. Genski sklad norveške gozdne mačke je ustanovilo več kot dvesto predstavnikov. Kljub temu pa so nekateri predstavniki fundacije v rodovnikih bolj izstopajoči kot drugi.
EC GIP Pan’s Polaris DM
Na Norveškem se je 5. oktobra 1984 rodil črno-bel mucek, Europa Champion, Grand International Premior, Pan’s Polaris, DM (Distingued Merit). Lastnika sta bila Else in Egyl Nylund. Polaris je bil več let aktiven plemenjak, zato je imel veliko potomcev. Njegovi mladiči so bili pogosto čudoviti predstavniki norveške gozdne mačke, z visokim standardom in odličnim značajem. Zaradi tega so mnogi vzreditelji Polarisa in njegove potomce uporabljali za vzrejo. Nekaj generacij pozneje je bilo zelo težko najti rodovnik, ki ne bi vključeval Polarisa. V rodovnikih današnjih norveških gozdnih mačk se Polaris večkrat pojavi.
Tatiana Pegan
Objavljeno v deveti številki revije Mucek
